Stran 1 od 1

Optimalno fajn zadeva

Objavljeno: Pe Nov 19, 2004 6:35 pm
Napisal/-a pigs
PIGS-Plezalna in gorniška skupina

Takole je. Ker je plezanje postalo v zadnjem tisočletju (in še malo prej) zelo popularno in moderno, gorništvo pa ima ta predznak že od nekdaj, smo se oktobra leta 2002 študentje/dijaki iz ljubljanske viške župnije Sv. Antona Padavanskega odločili, da bomo sledili sodobnim trendom in smo zato ustanovili svojo neformalno plezalno-gorniško skupino. In se je začelo; imeli smo redna teoretična srečanja in izlete – pravzaprav smo izvedli 'alpinistično šolo v malem'. Pa je bilo leto naokoli in ljudje so ostali. In smo delovali dalje in tako še dandanes…

Člani Pigsa smo večinoma študentje, a nekateri tudi že mlečnozobi delavci. Baza aktivnih članov izhaja iz viške župnije in okolice (ljubljanska kotlina), sežemo pa tudi do Primorske in Gorenjske. V neformalni skupini se nekateri bolj in drugi manj aktivno ukvarjamo z vsemi vrstami alpinizma, ob tem pa zraven gradimo na medsebojnih odnosih. Usmeritev našega druženja je nekje med alpinističnim klubom in veroučno skupino – pravzaprav širok spekter ali pa rahla kriza identitete (kakor se vzame). Nekako se od alpinističnih klubov razlikujemo predvsem v odnosu do gora, plezanja, alpinizma, kjer nam prej našteto le pomaga v rasti, da spoznamo Njega ter drug drugega – bližanje pastorali.

Začrtan 'program' je sestavljen iz teoretičnega(srečanj) ter praktičnega(izletov) dela. Srečanja imamo 2x mesečno ob ponedeljkih zvečer v prostorih viškega samostana in srečanja so treh vrst: teoretično pridobivanje/ponavljanje gorniško-alpinističnega znanja, srečanja družabno-osebnega značaja ter razne vizualne predstavitve določenih gorniških&popotniških doživetij. Ob teoretiziranju pa vsak mesec izvedemo en uradni skupni izlet, kjer se teorija prelije v prakso. Ker pa monotonost izletov ubija, so ti kar čimbolj raznoliki. V uradni program izletov skušamo vplesti vse od lažjega/težjega pohodništva, prostega plezanja, sankanja, turne smuke, lednega plezanja do ogleda jam, itd.. Zaradi raznolikosti članov skupine, pa dostikrat izvedeni program srečanj ter izletov ne more zadovoljiti potreb vseh članov naše skupine. Domnevamo, da so predvsem neuradni izleti tisto, kjer vsak posameznik dobi tisto dozo 'gorništva' kot jo sam želi. Pa naj bo to sprehod na Ratitovec ali plezanje po težavnejših smereh naših ali tujih gora.

občutek, ki traja

Objavljeno: So Sep 20, 2008 11:46 pm
Napisal/-a pigs
...
nekaj povzetkov dosedanjih razmišljanj o Pigsu (jesen 2008)

Plezalna in gorniška skupina Pigs je nastala leta 2002 kot študentska skupina pod okriljem župnije Sv. Antona Padavanskega na Viču. Pobudnika in ustanovitelja Pigsa sva bila Boris Lepojič in Marko Potočnik, bazo aktivnih članov pa sva nabrala iz takrat še študentskih 'domorodcev' med Vičem in Vrhniko. Bi pa morali danes Pigs označiti za nacionalno skupino, saj so v skupini prisotni predstavniki vseh slovenskih pokrajin.
Usmeritev našega druženja je zasnovana nekje med alpinističnim klubom in veroučno skupino – pravzaprav širok spekter ali pa rahla kriza identitete (kakor se vzame). V Pigsu se nekateri bolj in drugi manj aktivno ukvarjamo z vsemi zvrstmi alpinizma. Gore, plezanje, alpinizem in ostale dejavnosti nam predvsem pomagajo v rasti, da spoznavamo Njega ter drug drugega.
Pri Pigsu je zgodovina doživetij enako pomembna kot načrti za bodoče projeke. Poleg uradnega Pigsovega programa (ponedeljkova srečanja in mesečni izleti) je pri Pigsu treba omeniti predvsem neuradni del, ki močno presega okvire plezalnega in gorniškega; duhovne vaje, številne poroke in organizacija porok, številna skupna potovanja, plesni tečaj, prostovoljne dobrodelne akcije, zakonska skupina in pomoč pri varstvu otrok, izdajanje internega glasila Mozaik, Pigsov bend in še mnogo drugega. Prej našteto predstavlja le grobi zunanji oris skupine.
Pigs sestavljamo posamezniki, ki se v mnogočem razlikujemo. Medsebojne razlike in trenja sprejemamo kot priložnosti, ki nam omogočajo rast. Različnih mnenj in razmišljanj ne dojemamo kot povod za razhajanje, ampak prej kot priložnosti, da kot skupina in posamezniki ohranjamo kritičnost, prožnost in sposobnost medsebojnega sprejemanja. Glede vključenosti Pigsovcev v Pigs pa je tako, da so nekateri zelo aktivni in drugi manj. Pa vseeno – vsi so zaželjeni: najbolj aktivni dajejo Pigsu moč, manj vključeni pa doprinašajo pestrost in svežino. Občutek svobode, zaželjenosti ter vedno odprta vrata – da bi to ostale Pigsove značilnosti še vnaprej.
Prvotni namen Pigsa je ustvariti skupnost na dolgi rok, ki bo najprej navznoter bogata in ki bo posledično to bogastvo delila tudi navzven. Pigs namreč ni le sam sebi namen, saj nenazadnje lepi odnosi Pigsovcem nalagajo tudi določeno odgovornost, da se naši odnosi nekje poznajo.
Sicer pa z raznoraznimi animacijami in metodami dela v Pigsu nismo nikdar izgubljali časa, saj nam je preprosto zadostovala že sama vsebina. Morda se je nekdo Pigsu pridružil, ker rad pleza, morda drugega veseli le planinarjenje. In dobro je, da so naštete aktivnosti osnovna dejavnost naše skupine. Kajti narava in gore so šola molitve, komunikacije med lastno dušo in Bogom, so vir moči in miru. Skupaj odhajamo na izlete in na svojevrsten način okušamo lepote življenja: vsak zase in v skupnosti doživljamo veličino stvarstva. Skupaj obračamo pogled na stvari, ki v nas prebujajo čustvo lepega. Tako se med seboj bodrimo, navdušujemo, se tudi v odnosih podajamo v neznano in odkrivamo stvari čisto po naključju. Včasih nanese, da moramo skupaj prebroditi neprilike, ki nam v novi luči odstrejo lepote prijateljstva, nas vzgajajo k nesebičnosti, medsebojni pomoči in krščanski ljubezni (ki je vezana na podaritev). Eden drugega klešemo, se oblikujemo, zorimo! Postajamo vse bolj razumevajoči, nežni, solidarni, sočutni, potrpežljivi, dobri, zvesti. Skratka, lepi.
Pravzaprav je s Pigsom tako, kot se ga želi videti. Če bi iskali slabosti, bi jih brez težav našli (enako je z dobrim). Zavedamo se, da idealnih odnosov na Zemlji ni, saj je vsak odnos lahko še boljši. Zato ostajamo v Pigsu iskalci boljšega in gojimo Zaplotnikovo misel: »kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi«. Zavedamo se tudi, da nismo po lastni zaslugi ustvarili lepe skupnosti, ampak je to predvsem milost od Boga. Od Boga, ki je Kristus, kateri je prišel na svet, da bi imeli življenje in da bi ga imeli v izobilju!

Marko Potočnik

Slika

Slika

Slika

Slika

Slika

Slika

Slika

Slika

Slika

Slika

Slika

Slika

Slika

Slika

Slika

Slika

Slika