O Pigsu iz glasila Mozaik ...

Pigsova poanta

Moderator: pigs

Uporabniški avatar
pigs
Site Admin
Prispevkov: 168
Pridružen: To Nov 16, 2004 6:47 pm
Kraj: FORUM

O Pigsu iz glasila Mozaik ...

OdgovorNapisal/-a pigs » Po Nov 26, 2007 11:42 pm

Nekaj člankov iz Mozaika na temo Pigsa:

“PIGS – OPTIMALNO FAJN ZADEVA”

Skozi prizmo lastnega dojemanja smisla življenja bi se želela dotakniti našega skupnega druženja v Pigsu. Snov za razmišljanje, katerega povzetek je pričujoče pisanje, je pritekala ob branju zbornika Šempeterskih spominov. Zato mi bodo v pomoč misli 'velikih ljudi', ki so se oblikovali v 'Šempetru' in je bistvo njihovega druženja vredno posnemanja.
Ko človek odrašča, se v njemu primernem času porajajo vprašanja o življenju, o pomenu njegove dejavnosti. Vsak na svoj način iščemo odgovore na vprašanja, se sprašujemo, kaj je pomebno, bistveno, iščemo poti ... Sama v tem iskanju nekako nisem prišla do svetle točke. Zato sem pač živela svoja leta pasivno, predajajoč se ... Kar je prišlo, tisto sem vzela. Od 'izdelovanja' srednje šole do izbiranja fakultete. Prišla so leta v Ljubljani, pa absolvent, pisanje diplome. To je bilo ogrodje, vsak dan zase pa je bil prenašanje kratkotrajnih kriz: v sprejemanju sebe, v zaljubljenostih, odnosih, veri ... Nasplošno se mi je zdelo življenje težko, polno skrbi, obremenjenosti, strahov, nezadovoljstva. Saj ne, da je bilo vse tako črno, ampak vsaka čudovita nedelja, ko smo se v družini imeli prekrasno, je imela priokus ponedeljka. Vedno sem dajala preveliko težo tistim manj lepim stvarem.
Kaj mi pomeni življenje? Je lepo? Rad živim, diham s polnimi pljuči, ga imam v izobilju? (Borut Lajevec).
Borut mi je dal misliti in razumeti: problem se skriva v osebnem doživljanju vsake stvari. Zakaj si ne pustim, da se me lepe, pa tudi manj lepe stvari dotaknejo? Zakaj se danes popolnoma ne prepustim čudovitemu dogajanju nedelje? Ja, tuga ponedeljka me bo manj razočarala/otopila, če ne bom tako močno uživala v nedelji. Napaka! Saj je življenje namenjeno le veselju in užitku. Kristus je prišel, da bi imeli življenje v izobilju. Vsak od nas je bil poklican s poslanstvom in s pravico do življenja, ki je nadvse lepo in osrečujoče. (Janja Lajevec). Najprej, prepusti se nedelji in v ponedeljek poglej in ugotovi, da tudi ta skriva svojevrstne zanimivosti, ki me polnijo s čudenjem, temu pa sledi navdušenje, veselje, v meni se rojevajo lepa/mehka občutja. In tako se vrstijo dnevi, ko sem v sebi dobra, lahkotna, vedra, polna navdušenja, zagona, dobre volje. Odtod prihaja energija, da vse stvari opravljam z veseljem, z zanimanjem, pričakovanjem. Da sem pogumna in si upam tvegati. Glej, postopoma se gradi čudovito življenje. Tako, kot ga hočem živeti jaz - polno. Imeti ga hočem v izobilju! Naravno je, da izobilje sestavljajo tudi padci: vendar jaz vstanem, ker na tleh ni tako lepo, kot sem mislila in napnem moči ter se dvignem nad povprečje.
Moja naloga je v tem, da sebe vzgojim v ljubečega človeka, da bo zaradi mene svet boljši in lepši. (B. Lajevec).
Do tukaj je bila v delovanje vključena samo človekova vloga, ki je skoraj nična, če v nas ni Boga. Vendar pa: samo z Njegovo milostjo lahko postanem človek, ki v sebi nosi iskreno in čisto veselje. Le On lahko razvije, kar je v meni dobrega. Zjutraj namenim par prisrčnih in iskrenih stavkov svojemu najboljšemu Prijatelju in tako prilijem novo merico izpolnjenosti v morje svojega hrepenenja po večnosti.
Vse manj so mi tuje lastnosti kot so odprtost, pogum, zaupljivost, pripravljenost za tveganje. Vse bolj postajam veder, zagnan, angažiran, optimističen, učinkovit, radosten, razumevajoč, v duši veren. Take nas hoče Bog Oče, srečne in korajžne. Zazrte v dobroto in ljubezen do bližnjega. (Magdalena Jarc).
Prišla sem do tretje dimenzije, ki se širi v svet ljudi, ki me obdajajo. Srčika le-te je 'živeti za drugega'. Če je končni cilj našega bivanja radovati se v občestvu z vsemi svetimi v kraljestvu Luči, potem moram slediti načelu: Kdor hoče doseči Božje kraljstvo, naj več ne misli nase, ampak to, kar je drugega. (p. Milan Holc). Kje lahko udejanjamo zgoraj napisano? Da, v svoji matični in širši družini (sorodstvo), še polneje pa v neki skupini, npr. v našem Pigsu.
V skupini človek spoznava, da smo si različni, ter se ob tem uči zdravega prilagajanja in ljubečega odnosa do vseh, ne samo do tistih, ki so mu najbližji. (Eva Lajevec).
Morda sem se skupini pridružila, ker rada plezam po skalah, ali pa me zanima ledno plezanje, morda me veseli le planinarjenje. In dobro je, da so naštete aktivnosti osnovna dejavnost naše skupine. Kajti narava/gore so šola molitve, komunikacije med lastno dušo in Bogom, so vir moči in miru ... Skupaj odhajamo na izlete in na svojevrsten način okušamo lepoto življenja: vsak zase in v skupnosti eden z drugim, doživljamo veličino stvarstva. Skupaj obračamo pogled na stvari, ki v nas prebujajo pristno in čisto čustvo lepega. Nagovorjeni od skupnih doživetij želimo prejeto deliti naprej. Podeliti tisto lepo in edinstveno, kar vsak izmed nas nosi v sebi. (Damjana Marolt).
Tako se med seboj bodrimo, navdušujemo, se tudi v odnosih podajamo v neznano in odkrivamo stvari čisto po naključju. Včasih nanese, da moramo skupaj prebroditi neprilike, ki nam v novi luči odstrejo lepote prijateljstva, nas vzgajajo k nesebičnosti, medsebojni pomoči in krščanski ljubezni (ki je vezana na podaritev). Eden drugega klešemo, se oblikujemo, zorimo! Postajamo vse bolj razumevajoči, nežni, solidarni, sočutni, potrpežljivi, dobri, zvesti. Skratka, LEPI.
Bistvo tretje dimenzije in potemtakem tudi mojega življenja je, da se čutim odgovorna za srečo drugih, da skrbim za dobro počutje celotne skupine in vsakega posameznika. Ljubeče služiti drugemu, je postala ena od prevladujočih naravnanosti mojega življenja.
Ljubiti drugega pa pomeni utišati našo občutljivost, razdražljivost, ter da poskušamo napraviti veselje drugemu. (Marie-Helene).
Prizadevajmo si torej, da bi v naši skupini zaživeli eden z drugim v iskrenosti, odprtosti, zaupanju, dobrotljivosti. Da bi drug drugega spoštovali, sprejemali v celoti, brez obsojanja in presojanja.
»Drug drugega bremena nosite.« Bodimo razpoložljivi za drugega. Naj naše aktivnosti služijo temu, da postajamo vedri, veseli, da bo naša radost nalezljiva, da bo naša gotovost v jutrišnji dan polnila mojega soseda z zaupanjem, da bo vse večja moč v nas lahko drugim v pomoč.
Vstop drugega v življenje nekoga je za oba milost. Potrebna je zavest, da sem jaz drugemu milost in je drugi milost meni. (B. Lajevec).
Ob zaključku naj izpostavim, da so zgoraj napisane stvari subjektivno dojemanje stanj, h katerim naj bi skupaj težili, da bi se morda počasi približevali oznaki 'optimalno' in postajali kvalitetna 'sol zemlje'.

Baševa Marija

ODNOSI MED LJUDMI

Živeti je umetnost, življenje samo pa je umetnina. Dragi človek, vsak dan znova se čudi svojemu bivanju, opazuj in uporabljaj pri tem vse svoje čute!
Vsa narava, ves svet in vesolje, živi, se giblje, preprosto obstaja- biva. Med vsemi stvarmi obstaja neka povezava, sodelovanje, harmonija... in vse kar obstaja, med seboj sodeluje, v naravi tudi na način, ki ni vedno zaznaven s človeškimi čutili. Tudi mi živimo v medsebojni odvisnosti, sodelovanju, komunikaciji. Živimo odnose.
Življenje je kot glasba. Dnevno se srečujemo, se pogovarjamo, si izmenjujemo misli-improviziramo. Dan je kot simfonija, sestavljen je iz več delov, poln majhnih motivov, tem, vprašanj in odgovorov.
Kadar se srečujemo v ljubezni in prijateljstvu, takrat živimo harmonične odnose in življenje je lepo. Takrat se zdi svet poln sonca, barv in lepote. Kadar pa se srečujemo kot prepirljivci, to v naša življenja vnaša nemir, disharmonijo, nesoglasja in prepire. Poznamo pa še nekaj, kar je zame celo hujše od prepira- mlačnost, ne DA in ne NE, večni mogoče, neka pasivnost, nezanimanje.
Ker sem do sedaj skoraj vse povezovala na glasbenem področju, naj napišem, da pri tej mlačnosti izgine vsakršna glasba in nastane tišina, včasih tudi boleča tišina. Pri tej mlačnosti tudi izgine nek odnos, ker ni komunikacije.
Človek ima v vsakodnevnem življenju veliko priložnosti za razvijanje in gojenje odnosov. Odnos do samega sebe, do Boga, ljudi, stvari, do dela in narave. Odnos je pot, prehoditi pa jo morava vsak pol- jaz in ti. Vsak odnos vsebuje veliko mero spoštovanja, razumevanja, prilagajanja. Slehernik je prinesel nek način obnašanja že iz svoje družine, velika umetnost je prepoznati določene(napačne) mehanizme, kako reagiramo, odgovarjamo, kako živimo.
Kjerkoli sem, kogarkoli srečam, kamorkoli grem, povsod sem izpostavljen komunikaciji- torej odnosu.
Lepa beseda prikliče drugo lepo besedo, nasmeh prikliče še enega, lep odnos pa je jasen zgled in vabi tudi druge, naj živijo v skupnosti in prijateljstvu.

Briškijeva Mirjam

PIGS S PUNKOM IN ROCKOM

V sestavku bom prikazal sceno, na katero sem naletel v monografiji Trate vaše in naše mladosti. Avtor Rajko Muršič skozi monografijo prikazuje punk in rock sceno v vasi Trate v Slovenskih goricah. Monografija prikazuje malo vasico Trate v določenem obdobju kot center slovenske punk in rock scene, vso njeno okolico (vključno z Ljubljano in Mariborom) pa kot periferijo. Moj namen ni orisovati zgoraj omenjene monografije, ampak izpostaviti nekaj značilnosti tamkaj zbirajoče se mladine, v kateri sem prepoznal tudi precej Pigsovega. Torej, punk in rock v Tratah (vzporednice s Pigsom vleči kritično in preko filtra!) … Pankerji v Trate niso padli kot mana z neba, ampak so (z)rasli (od) tam. Zanje je bila značilna fenomenalna neverjetna spoščenost. Z vsemi se je bilo mogoče spoprijateljiti. Ni bilo zaprtih vrat. Bila je naravna atmosfera. Biti v Tratah in sodelovati v igri je pomenilo graditi nova družbena razmerja, punk je namreč postal vezivo za zelo pomembne in ustvarjalne skupine v omenjenem okolju. Prav tako je moral vsak posameznik ali posameznica dobiti takšno ali drugačno vlogo oz. priznanje o svojem obstoju. Vsak je moral biti prepoznan kot enkratno človeško bitje. To priznanje se je najprej udejanjilo skozi identifikacijo v skupnem polju s sorodnomislečimi posamezniki in posameznicami, potem pa je dobilo še dokončno družbeno potrditev na podlagi oportunističnih variant z okoljem. A če bi si predstavljali, da se je na Tratah zbirala homogena družba, bi se krepko zmotili. Pri zbiranju in druženju je ves čas ostalo pomembno, da je lahko vsak ostal takšen, kakršen je hotel biti sam. In ne le to! Ne verjamem, da sploh obstaja (razen izjemoma pod ideološko ali materialno prisilo) nekaj, čemur pravimo homogena družba. Sicer je zunanji pogled na punk sceno v Tratah res dajal občutek homogene skupine z enotnimi pogledi na svet in skupno mikrokulturno podlago. Da, na prvi pogled - sploh ko se je izvajal kakšen skupen projekt ali se je skupina zabavala. Toda v resnici je bila sama scena notranje izredno heterogena skupnost posameznikov z različnimi osebnimi zgodovinami in pogledi na svet. Tudi pripadnost skupini ni bila niti formalno niti neformalno določena, družbi pa so se vsakokrat lahko pridružili tudi povsem naključni gosti. Kdorkoli je hotel, je lahko prišel, kdor je hotel, je lahko odšel. Druščina je bila predvsem sproščena in tolerantna. Vsakdo, ki je prišel in je imel kakšna zanimanja ali zamisli, jih je lahko tako ali drugače tudi izpeljal. Je bila pa zgodovina doživetij za družbo enako pomembna kot načrti za bodoče projeke.
Bistvenega pomena je bila v Tratah ravno glasba. Vseeno pa pri ukvarjanju z glasbo in v njeni rabi ne more biti v ospredju samo tisti del življenja, ki je povezan z zabavo, prostim časom ali prazniki, temveč celotno življenje posameznikov, ki oblikujejo procese izgradnje in spreminjanja identitet. Bistveno pri glasbi je predvsem to, da nas umesti v sodobni družbeni svet na poseben način. Še posebej pomembno pa je upoštevati razlike med glasbo, pri kateri posamezniki (tako ali drugače) aktivno participirajo, in med glasbo, ki se kupuje in porablja kot drugo blago. V primeru Trat je šlo za prvi model glasbe. Prav tako ne smemo spregledati ključnega dejstva, da popularna glasba črpa svojo neustavljivo moč iz neposredne, nereflektirane in spontane prakse. Nenazadnje sta bistveni potezi rocka gibanje in dinamičnost: »Rock mora imeti nekaj, kar te bo prisililo, da se giblješ ali vsaj ziblješ v ritmu«.

Potočnikov Marko

PIGSOVIH PET LET

Lep človek. Kakšen človek je to? – Zame je to nekdo, ki je skladen sam s seboj. Je nekdo, ki živi z navdušenjem, veseljem, vedrino in gleda z upanjem v svet. Take lastnosti človeku niso podarjene ob rojstvu, ampak se mora zanje posameznik prizadevati vsak dan znova. Biti dober človek v vsakdanjem življenju, to je danes veliko težje, kot delati velika dejanja izven njega. Podobno je s raznoraznimi skupinami. In Pigs?
Prvo leto smo si v Lajevčevi bajti na Pokljuki zastavili drzne ambicije; da bi Pigs postal skupina, kjer bi Pigsovci rasli skupaj čez celo življenje. Torej, prijateljska skupnost na dolgi rok. Po petih letih menim, da si take milosti, kot jo je bila skupina deležna do danes, takrat ne bi upali obetati. Z raznoraznimi animacijami in metodami dela v Pigsu nismo nikdar zgubljali časa, saj nam je preprosto zadostovala že sama vsebina. Čeprav je skupina nastala in deluje na Viču, je vseeno treba poudariti, da smo vsebino črpali in jo še črpamo iz Šempetra. Z Bogom in med seboj rastemo v gorah (med druženjem in plezanjem), ob porokah mladoporočencem podarjamo markacijo na skali, spomine zapisujemo v svoje glasilo, nauke srkamo pri mašah pod Mojstrovko – vse to in še marsikaj drugega so uspešno preverjene ter že več desetletij delujoče šempetrske smernice.
Življenja sam ne štejem po številu vdihov, ampak po tem, koliko vdihov je zares polnih. Znan je Borutov rek: delajmo dobro zanalašč. Drugače danes pravzaprav niti ne znese. Le ugajanje in pasanje sta premalo, da bi zakonci ali prijateljske skupine ostajali skupaj. Zvestoba zahteva veliko volje in hotenja. Naj bo Pigs skupina izpopolnjujočih odnosov, kjer se bomo navduševali za polno in bogato življenje (in ga takega seveda tudi soustvarjali!). Vemo, da sonce sije vsak dan. Od nas pa je odvisno, če se bomo povzpeli dovolj visoko, da ga bomo videli. Gore so za tovrstna početja odličen poligon. Tudi ne bodimo sramežljivi pri izmenjavi lepih doživetij. Jambranja in pritoževanja nad življenjem je danes občutno preveč, pa tudi življenje je za kaj takega prekratko. Naj zato Pigs predstavlja svetlo alternativo. Iz malodušja, oholosti, ravnodušnosti in pasivnosti po svojim močeh potegujmo tudi nezainteresirano okolico. Naj Pigs ne bo le sam sebi namen, saj nenazadnje lepi odnosi Pigsovcem nalagajo tudi določeno odgovornost. Odgovornost, da se naši odnosi nekje poznajo! posredujmo, da je Kristus prišel na svet, da bi imeli življenje in da bi ga imeli v izobilju. Bodimo drzni in si naredimo mala nebesa že na zemlji!
Normalno je, da zaradi raznolikosti in številčnosti Pigsovcev znotraj skupine prihaja tudi do raznoraznih medsebojnih trenj. Pri takem številu, kot nas je, niti ni možno, da bi vsi vsem ugajali. Vprašanje je le, če znamo medsebojne razlike in trenja sprejemati kot priložnosti, ki nam omogočajo rast. Različna mnenja in razmišljanja naj ne bodo povod za razhajanja, ampak raje priložnost, da kot skupina in posamezniki ohranimo kritičnost in prožnost. Učimo se prožnosti in medsebojnega sprejemanja, dokler smo za to še sposobni. S staranjem posameznik žal prevečkrat postane tog in nedojemljiv za drugačnost. Opravljanje in medsebojno primerjanje nimata v Pigsu kaj iskati. Ne pozabimo, da ima vsak posameznik svojo lastno pot in način delovanja z edino njemu namenjenimi talenti, blagoslovi, križi, razmišljanji in preteklostjo, česar morebitni sodnik oz. ocenjevalec ne more poznati. Seveda je medsebojno brušenje nujno, a le, če se na to opravilo ustrezno pripravimo. Tudi ne pozabimo, da ob morebitnih sporih in trenjih vedno obstaja možnost popravnega izpita. Vendar tudi po uspešno opravljenem popravnem izpitu ne pričakujmo, da bo vse teklo gladko in brez napak. Morda se ne bodo pojavile iste napake, bodo pa skoraj gotovo prišle nove in na to moramo biti pripravljeni. Nenazadnje se ljudje ves čas spreminjamo. Celo nekdo, ki se nam zdi v nekem trenutku antipatičen, se lahko v naslednjem trenutku izkaže kot zelo simpatičen. Upoštevajmo skavtski pozdrav: bodi pripravljen – vedno pripravljen.
Še posebej nas Pigsovce povezujejo gorska doživetja in razne skupne akcije. Ob slednjih pa je treba imeti pred očmi, da so lahko za skupino v določenih primerih celo škodljive. Prehitro se namreč lahko zgodi, da zaradi hitenja enostavno nimamo več občutka drug za drugega in se prizadenemo. Naj bodo zato 'dolinske akcije' dozirane oz. naj skupina deluje na nizkih obratih, saj visoki obrati dolgoročno predstavljajo nevarnost, da se skupina iztroši. Nasprotno pa naj bodo gorske dogodivščine čim bolj pogoste. V gorah se namreč lahko posameznik neobremenjeno posveti sebi in sopotniku ob poti. V gorah smo enostavno deležni intenzivnejših doživetij. Nenazadnje se Pigs od ostalih cerkvenih pastoralnih skupin razlikuje ravno v intenzivnejšem ukvarjanju z gorništvom. Verjetno ni naključje, da se je ideja Pigsa zjasnila, ko sva z Borisom plezala v Razu Jalovca. Kasneje sem med zimskim solo plezanjem že omenjene smeri idejo še dodatno obrusil. Naj nam apetit »hrepenenju se zahoče v skale, v nebes, h koncu vertikale« vedno ostane!
Če smo govorili, da mora Pigs ostati prožna skupina, pa to ne velja pri vrednotah, kjer se ne more kolebati danes sem, jutri tja. Smo namreč katoliška skupina z jasnimi in nespremenljivimi stališči in vrednotami. Vegetiranja in mlačnosti glede omenjenega v Pigsu ne odobravamo. Drugače je le glede posameznikove vključenosti v skupino, kjer se vsak sam odloči, koliko bo vključen. Nekateri so znotraj skupine zelo aktivni, drugi manj. Pa vseeno – vsi so zaželjeni: aktivni dajejo Pigsu moč, manj vključeni pa doprinašajo pestrost in svežino. Občutek zaželjenosti in vedno odprta vrata - naj to ostaneta Pigsovi značilnosti še naprej.
Že od nastanka dalje se Pigs kot skupina neprestano spreminja. Včasih je prisoten občutek, da je Pigs v nenehni krizi, saj se mora identificirati vedno znova in znova. Kdo smo, kam gremo, Pigsov podmladek, zakonske skupine? Včasih v skupini celo upade splošno navdušenje, Pigsov elan, intenzivnost zahajanja v hribe, spodleti nam pri medsebojni pomoči in podobnem. Taka obdobja niso za Pigs nič tragičnega, saj kot že omenjeno, so le priložnost, da se kasneje dvignemo še višje. Bodimo pri odnosih preudarni oz. imejmo pravo mero zaupanja in nenazadnje tudi rezerve. Ni skrivnost, da je Pigs neka umetno ustvarjena skupina (nenazadnje so celo narodi ter države umetno ustvarjeni konstrukti). Na začetku sestavka omenjena Pigsova vsebina iz Šempetra je bogata in neizčrpna. Pigs omogoča Pigsovcem eno vsesplošno gotovost in varnost. V skupini lahko posameznik/ca govori o sebi, o svoji notranjosti, pričakovanjih, potrebah, veselju, strasteh, težavah, bolečinah, hrepenenju, strahovih. V Pigsu tudi ni izdajstva, zahrbtnosti, ljubosumnosti in nevoščljivosti. Se sploh zavedamo, kaj imamo?
In kako ohranjati ustvarjeno? Naj Pigs nikdar ne teži k številčnosti, ampak k kakovosti odnosov. Majhna udeležba na srečanju/izletu je le priložnost, da se odnosi udeležencev poglobijo (ob veliki udeležbi je to precej težje). Niti ni narobe, če se skupina razveja, a naj bo to le dodatek in nikakor ne nadomestek Pigsa. Še posebej letos je Pigs v težkem obdobju, saj združuje posameznike, ki so si življenje že bolj ali manj zastavili v določeni smeri (družina, dom) in ostale, ki smo tik pred tem. Ni vrag, eni drugim bomo pomagali (z varstvom otrok, pokrivanjem strehe ali pri vzpodbudah, z zgledom, itd.). In kot v pravljicah – živeli bomo srečno do konca svojih dni. Zakaj pa ne, če imamo to možnost?
Pravzaprav bo s Pigsom tako, kot ga bomo želeli videti. Če bomo iskali slabosti, jih bomo brez težav našli (enako je z dobrim). Prepričan sem, da idealnih odnosov na Zemlji ni, saj je vsak odnos lahko vedno še boljši. Zato ostanimo v Pigsu iskalci boljšega in ne pozabimo Zaplotnikove misli: »kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi«. Zavedajmo pa se, da nismo po naši zaslugi ustvarili lepe skupnosti, ampak je to predvsem milost od Boga.

Potočnikov Marko

KAKO JE PRAŠIČEK ZAČEL PLESATI
Pigs – plesna in gorniška skupina

Nekoč je živel prašiček, ki je v življenju nadvse ljubil plezanje in uganjanje traparij. Občutka svobode v trdem ledu ne bi zamenjal z ničemer. Za en sam sončni zahod na vrhu hriba je bil pripravljen žrtvovati cel dan. In prešeren smeh ob podoživljanju lepih, a včasih tudi težkih dogodivščin, mu je dajal zagon za vse ostale stvari v življenju. Veverice, miši, psi, krokodili in še mnogi drugi so mu prigovarjali, naj pusti to nesmiselno in brezglavo rinjenje v gore ter se jim pridruži v veliko bolj zabavnem poležavanju na soncu in žvečenju travnih bilk. A niso ga uspeli prepričati. Poležavanje na soncu mu je bilo že ljubo, a najboljše sonce je bilo prav na vrhu hriba. In trava ga je vedno mikala, a zakaj bi žvečil pusto v dolini, če ga čaka višje mnogo sočnejša. Nekega dne pa je dobil povabilo na ples. Da bi on plesal?! Zakaj pa? Kaj sploh ljudje vidijo v plesu? Po drugi strani pa - mogoče ni tako slabo znati plesati. Imaš vsaj na porokah kaj početi. In prašiček je šel; na svoj prvi ples. Ko je prišel na ples, je bilo tam zbranih že veliko živali. Kar malo začudeno so ga pogledale. Niso ga bile namreč navajene videti početi takih, navadnih stvari. Prašiček se je počutil nelagodno. Zdelo se mu je, kot da vsi njega opazujejo. On pa je stal kot smreka na robu gozda in ni vedel, kaj naj s sabo. Takoj je pomislil na hribe; tam te nihče ne opazuje, ni nobenih predpisanih pravil, kako premikati noge, sam zase imaš vsa prostranstva. Ni vedel, kako naj premika noge, čeprav se mu je glasba zdela še kar v redu. Potem pa pride mimo mala miš: U, prašiček, bi šel plesat z mano? In pogledala ga je tako milo, da je ni mogel odkloniti. Prijel jo je in začel poskakovati po ritmu glasbe. Mala miš se je cel ples hihitala, na koncu pa ga nagajivo vprašala: Prašiček, a prvič plešeš? Prašičku je bilo nerodno. Pa tako se je trudil, da bi plesal tako, kot vsi ostali!! »Ne, ne«, se je še vedno smejala mala miš, »bilo je prav zabavno! A greva še en ples?!« In sta šla. In kmalu je prašiček plesal tudi z žirafo, želvo, tigrico, medvedko in sploh z vsemi – najraje pa je plesal z očarljivo prašičko ... Ampak to je že druga zgodba.

Rasporjeva Kristina


...

Vrni se na “PIGS se predstavi”

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost