zbiranje novih člankov ali idej

[ur.Mozaika]

V prihodnjih mesecih naj bi izšel novi Mozaik. Čeprav je večina tem člankov že določenih, so vseeno dobrodošle kakšne inovativne teme in članki, ki bi prišli v tisk samoiciativno. Le toliko v razmislek, če bi kdo imel kako fajn idejo, da ne bi potem bilo prepozno, da bi se članek realiziralo. Prav tako pred izzidom ponavadi zmanjka kakih fotografij, katere so tudi dobrodošle. Skratka, vabljeni k obogatitvi našega glasila!










Za vse predloge ali vprašanja pokliči na 05-9044-223 ali 040-241-567.

[ur.Mozaika]

Kljub temu, da je zbrano cca. 20 člankov, nova številka Mozaika še nekaj časa ne bo izšla, v grenko tolažbo pa naj zaenkrat služi eden od prispelih člankov:

Impresija večera

Prostrana ploščad, bolje rečeno obsežen trg, je resnično velik, tako da se stojnice in ljudje na drugem koncu zdijo le kot neznatne točke na panorami kockastih afriških pročelji hiš, ki ga obdajajo. V nizkih oglatih stavbah opečnate in peščene barve, so svoj prostor poiskali trgovci z najrazličnejšimi unikatnimi in tradicionalnimi izdelki, hrano in začimbami. To enakomerno silhueto, ki ograjuje trg prekine le stolp mošeje, ki daje slutiti, da se za njo skrivajo prepletene uličice in bazarji z zgodbami tisoč in ene noči. Množice ljudi, od katerih je mnogo turistov, se predvsem pozno popoldne in zvečer zbirajo na trgu ob najrazličnejših prizorih, ki tudi domačine popeljejo v pravljični svet starih zgodb, ki jih pripovedujejo modreci in uprizarjajo skupine slikovitih uličnih zabavljačev. Poseben pečat daje trgu mogočna džamija iz časov Mavrov in drugih ljudstev vročega kontinenta, katere minaret obvladuje vrvež pod njim. Sprehod v množici človeka navdaja z nenavadnimi in razburljivimi čustvi. Pogled na skupino domačinov od tistih najmlajših do najstarejših, ki pozorno poslušajo zgodbe starca, ki se prenašajo iz roda v rod, ki mu v roki sedi sokol in mirno spremlja poskakovanje in napeto pripovedovanje svojega gospodarja, pogled na gospo, ki z dlani napoveduje prihodnost in riše skrivnostne simbole vsem, ki se ji prepustijo, igranje mož na piščali v ritmih katerih se pozibavajo kobre, množica stojnic h katerim, te vabijo pomočniki prodajalcev najrazličnejših dobrot in izdelkov, nevajenega prišleka popeljejo v vznemirljivo raziskovanje severnoafriške kulture. Atmosfera je prežeta z ritmi iz lončenega bobna, z zvoki piščali in vreščanjem ljudi ob spremljavi zvena činel in zvončkov. Vse skupaj je zavito v preplet najrazličnejših vonjev eksotičnih začimb in pečenega mesa ter zelenjave, ki se v dimu širi iz stojnic na katerih domačini pripravljajo značilne jedi. In naslednji večer se zgodba ponovno rojeva in tako iz večera v večer. To je Jemaa El Fna, osrednji trg starega mestnega jedra Marakeša v Maroku.

Primož Ferjančič