Pred dobrim mesecem sva z Markom izkoristila krasno jesensko vreme in jo mahnila v osrčje vršacev za "gorske potepuhe". Enkrat sva se na drugem koncu tega grebena že opekla, zato sva šla tokrat bolj spoštljivo naravnana. A konec koncev se je skala izkazala za trdnejšo od najinih strahov in doživela sva imenitno pustolovščino.
Tokrat malo več slik in manj besed. (slike so seveda od obeh)
Jutro!
Naredi se dan in okoli naju se odpirajo fantastični razgledi. Vseskozi naju od daleč opazuje očak, s teh koncev tako fotogeničen in v tako raznolikih okvirjih, da ga je galerija kar polna.
Tudi na Kredarici se prebujajo. (Kaj zmore ta optika!)
Pot naju vodi mimo bivaka IV in čez kompaktne plošče na greben Škrlatice.
Visoki, Srednji in Spodnji Rokav, spotaj so Kotli, kamor se morava spustiti.
Greben med Šklatico in Rokavi stražijo slikoviti "financarji" (po Miheliču). (Zdaj pa naredi grebensko prečenje!)
V Kotlih si vzameva čas in občudujeva tišino.
A njemu se ne moreva skriti.
Proti škrbini med Visokim in Srdnjim Rokavom prvič preplezava nekaj solidnega "šodra".
Potem pa se stvar postavi malo bolj pokonci.
A mi to znamo, saj smo hodili v šole!
Greben je do vrha posejan s stolpi, ki se nagibajo na vse strani.
Glede na ritensko plezanje čez šodraste skoke so spusti ob vrvi pravo udobje!
Še na Triglavu ni takih razgledov zato vse pridno slikava.
Še zadnjič ta dan!
S krnice Na jezerih sva se mimo bivaka II spustila po dooolgih meliščih nazaj v Vrata.
Čez en teden se je Marko odpravil po skoraj isti poti iskat izgubljeno opremo - a to je že druga zgodba!
L.
Visoki Rokav
Moderator: pigs
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 81 gostov