Še na vrhuncu zadnjega vročinskega vala je iz Markotove osnovne ideje, da bi z otroki prespali na njihovi terasi, zrasla naslednja pustolovščina: čisto v skavtskem duhu smo šli prespat v naravo! Ob misli na ogenj in spanje v šotoru so se otrokom zasvetile oči! Gremo!
Zvečer smo bili na parkirišču nad sv. Katarino torej zbrani Ožbej, Ema, Rebeka, Izabela, Tobija, Aljaž, Manca in Ajda, seveda pa tudi njihovi tatiji Luka, Primož in Marko. Najmlajše so z mamicami raje ostale doma. V prijetnem vetriču smo gledali proti razbeljeni Ljubljani, od koder smo ravnokar zbežali.
Vsak je zagrabil svoj tovor- nahrbtnik, šotor ali svojo ninico - in skupaj smo jo mahnili na pot.
Že kmalu smo prispeli na prostrane travnike in preden smo se dobro odločili, kam gremo iskat primeren prostor za naš tabor, sta Ema in Ožbej že vlekla iz nahrbtnikov vsak svojo spalno vrečo in se navdušeno veselila spanja pod milim nebom!
Na razglednem travniku smo ob sončnem zahodu postavili svoje šotore. Otroško veseljačenje pa se je nadaljevalo!
Tabor stoji! Še ognjišče, pa bo! Razmišljali smo celo o jamboru in zastavi, ograditvi tabornega prostora, pobiranju vstopnine za jutranje izletnike ...
Ogenj gori, prostor je dobil dušo in zaživel!
Prekaljeni skavti razlagamo svojim mladičem razne finte pri peki hrenovk, tudi kako smo nenazadnje jedli zažgane ...
Ja, iz roda v rod se prenašajo te pomembne modrosti.
"A je že? ... A zdaj je že? ... Kaj pa zdaj, je že? ... Eh, pa kaj, bom kar jedel!"
Zbudimo se v krasno jutro! A kaj, ko je treba domov. Sonce že močno pripeka in privoščimo si zajtrk v senci. Potem pa vsi pomagamo pospravljati.
Kdor se je zbudil malo kasneje, skoraj ni mogel več vedeti, kje smo imeli ognjišče, ker smo vse skrbno pokrili s prej odmaknjeno travno rušo in zalili z vodo.
Sicer malo zrežirano, pa vseeno! Otroci v elementu!
Še skupinska za konec, s sv. Jakobom v ozadju ...
... in čez pokošene senožeti v dolino. Nepozabna izkušnja!
Takoj ko smo prišli domov, je Ema že vzela papir in ustvarila tole risbo z vsemi podrobnostmi: ogenj z ogljem in hrenovko na palici, zraven tati nekaj skače, v šotoru pa ona s svojim pingvinčkom in podganco, na vrhu visi lučka, na šotoru pa je spalna vreča.
Še kdaj!
Luka
P.S. Je pa seveda dosti bolje, če ne kar nujno, da se pred spanjem dobi dovoljenje lastnika travnika, kar je sicer večinoma težko izvedljiva zadeva. Vsekakor, lastnik, ki je prišel zjutraj gor delat, je bil zelo slabe volje, gotovo tudi zaradi slabih izkušenj iz preteklosti, ki jih je opisal. Po diplomatskem pogovoru, v katerem smo se opravičili in tudi ponudili svojo pomoč pri grabljenju sena, se je precej umiril. Vseeno mislim, da smo za sabo pustili prostor brezhibno pospravljen in škoda bi bilo, če se zaradi togosti mišljena lastnikov ne bi več dalo tako pristno doživljati narave.
Nočna pustolovščina z otroki
Moderator: pigs
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 68 gostov