Pisano druščino, kjer so seveda prevladovali otroci, je z uvodnimi besedami sprejel "netopir Branko", ki nas je tudi vodil skozi jamo.
Najprej smo se sredi gozda spustili v vstopno dvorano Ledenico, ki ima povprečno 4 stopinje. Ljudje so jo poznali že stoletja, omenja jo tudi Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske. Vsako zimo menda tu zrastejo čudoviti ledeni kapniki. Pot smo nadaljevali po mnogih stopnicah skozi skrivnostno Srebrno dvorano, ki je praktično bolj ozek rov, poln raznolikih kapniških tvorb, ponvic in bazenčkov.
Dvignili smo se v Permetovo dvorano, ki nosi ime po takratnem šentjurskem županu, ki se je prvi spustil skozi brezno v ta del jame. Ogledali smo si nekaj tipičnih jamskih prebivalcev kot so netopirji, jamske kobilice in jamski pajki.
Stopnic ni ne konca ne kraja! Čez vso jamo so nas vodile in eden od otrok jih je naštel okoli 500!
Ta stalagmit, ki raste s tal, je visok skoraj 4 metre! Manjka mu le še centimeter ali dva do stropa, kar pomeni še okoli 100 do 200 let! Župan Perme ga je poimenoval Svečnik.
V Veliki dvorani je večja skupina kapnikov poimenovana Spomenik neznanemu junaku - kot spomin na vse padle v 1. svetovni vojni.
Skupaj z otroki smo občudovali tisočletno delo narave!
Zanimive kapniške tvorbe se kar vrstijo. Menda so zakonitosti rasti stalaktitov (s stropa navzdol) in stalagmitov (s tal navzgor) zelo zapletene.
V jami smo bili sami, zato se nam ni nič kaj mudilo. Netopir Branko nam je povedal polno zanimivosti in z veseljem odgovarjal na naša vprašanja.
Na nekaterih kapnikih se siga odlaga v posebno lepih in bleščečih kristalih.
Dva izredno lepa stebra tvorita Prestol kralja Matjaža. Tu se je v filmu Kekec zagovarjal Bedanec, naokoli pa je skakal Brincelj. Menda so tu snemali tudi film o Vinetouju.
Matjažev prestol od blizu...
Čarobni podzemni svet je očaral vse, predvsem pa tiste, ki so bili v taki jami prvič.
Svet doživetij v polnem pomenu besede!...
Kar nemogoče si je sredi gozda predstavljati, kakšni prostori se skrivajo pod zemljo, seveda pa je tudi v jami zanimivo pomisliti, da je nad nami gozd z vsemi tistimi drevesi in živalmi...
V teh kapniških oblikah se menda skrivajo celo figure iz jaslic, recimo angeli...
Zbrana druščina! Netopir Branko je še posebej pohvalil spretnost in vztrajnost naših najmlajših, kar je menda že velika redkost.
Po ogledu jame je sledil še jamski laboratorij, kjer smo s pomočjo vrvice, namočene v slano raztopino, spoznavali rast kapnikov...
... opazovali raztapljanje apnenčastih školčjih lupin v kisu...
... "izdelovali fosile" (odtise školjk in lupin morskih ježkov v mehko maso)...
... in preučevali pomembnost kisika za gorenje in vpliv CO2, sproščenega ob reakciji sode bikarbone (apnenčaste lupine- apnenec) in kisa (pronicajoča deževnica, ki je zaradi prsti kisla in polna raztopljenega CO2). "To pa je že kar malo preveč zakomplicirano, zato slika ne odraža dejanskega stanja, ampak se vrača na bolj enostavne procese iz "izdelovanja fosilov"."
"Alo, otroci, ne za mano, da ne bo kdo dol padel..."
"Tako, otroci moji, počasi je čas, da gremo domov. Ja, tudi meni je bilo zanimivo in gotovo bomo skupaj še marsikaj lepega doživeli!"