stenar - blegoš

[Marko Bitenc]

ja tura po tomazinovi na stenar + setanje od mojstrane je bila fina dogodivsina.

potem v nedeljo, sva bila z zeno tudi na blegosu, kjer me je skoz malo skrbelo, da me ne bo kaksen sankac, ki mu bo na celu pisalo PIGS povozil...

bil je fin vikend.

Marko

[marek]

Ja, nastala je še ena zgodba iz Stenarjeve stene…
Se nas je v soboto kar precej Pigsovcev zbralo v Mojstrani z željo priti v Vrata, kajti imeli smo namen splezati Slovensko v Steni(4os) in Tomazinovo v Stenarju(4os). Deset km dostopa do Aljaževega doma po ozki gazi nas je kar dobro ogrelo, tako da so imeli nekateri zadosti zaleta tudi vnaprej … sam sem se pridružil ekipi, ki je zavila prot Tomazinovi. Sprva so bile razmere zelo fajn, tako da smo po trdem snegu dobro napredoval - malo preko snega, trave, skale in seveda nekaj malega borovcev (saj smo ja v Stenarju, čeprav je blo tle borovcev le za bežen dotik). Nekako na polovici smeri smo bili po tel obveščeni o neugodnih razmerah v Slovenski in posledičnem umiku, sami smo plezali dalje … in se kmalu ustavili za premislek o nadaljevanju v smeri, kajti razmere so se občutno poslabšale tudi pri nas. Nekako smo se odločili za pot čez vrh in tudi srečno do njega prispeli nekje po šestnajsti uri. Smer tehnično ni bila zahtevna, je pa zahtevala precej moči, kajti gaziti 1000m v precejšnji naklonini ni kar tako – čestitke prvima dvema članoma ekipe, ki sta se v to vlogo vživela za čez celo steno (sam pač ta dan nisem imel neke volje za take stvari, bo drugič boljš – pa brez zamere).
No, treba je bilo priti še do Mojstrane, kjer smo imeli naš nesrečno oddaljeni avto – a kaj je to za nas! Hop in že smo se peljali nedelji naproti.
Osebno sem imel v ned namen iti še na Blegoš, a nekako to ni bilo izvedljivo (sej res, sm mel lih to ned orkester, resda popoldne, a vsak izgovor prov pride).
Sva se pa tudi v pet (dan pred sob) z JanezomK podala v Nad šitom glavo, kjer sva imela namen splezati Jeseniško, a je bil že prvi cug zadelan z ledom, pa sva zato raje lepo splezala Uroševo grapo, ki pa ni bla prov nič od muh. Splezala sva jo v stilu – kaj pa Janez ve, kaj je težko in tako sem se pustil navezati kot drugi (pa mi ni blo nič žal).
Skratka, lepo je kdaj pa kdaj plezati in biti zadaj. Je več časa za uživanje in manj se živci rabijo. Pa še kdaj!

Mark

[krzicjanez]

Oj!
Sam sem bil tudi udeležen sobotne odprave, ki je prinesla polno novih izkušenj in mišljenja. Bil sem v severni steni triglava, ki je še vedno zelo mikavna in polna skrivnosti. Tokrat ni bila pripravljena, hotela je ostati deviška in zato smo jo pustili. Ali smo s tem izkazali spoštovanje? Je to beg pred naporom, tveganjem? Težko je obračati, težko je povedat obrnil smo, ker se mnogi ne zavedajo kako je to težko. Mi se zavedamo da, je napačna odločitev lahko zadnja.

Dober alpinist je tisti, ki dočaka svoje vnuke!

[Gost]

O, je lepo prebrat mal o teh vasih podvigih in si predstavljat vase vrste okupacij tam doma! Pa se malo se nasmejem.
Tle nimajo nobenih pravih hribov, samo hills so-ti majo bl malo naklona, lih tolko da se primerno zadihas pr laufanju. ma tud tega bo konc, kr so mi povedli da se dogajajo uboji, pa neko omamljanje pa zabadanje.
Drgac zivimo na podezelju-40 min iz Londona. Neta v hisi ni, v knjiznici pa cakas vrsto... Pa na malega morm skoz metat eno oko, kr kdo ve kaj on dela?!
Drgac pa je tle vse na levo udarjeno. Vsak dan ko grem na cesto z avtom morm mislt al vozm na pravi strani ceste al ja, pa od kire strani prhajajo avti. Sploh majo na kroznem vse zblojeno-zavijas levo, mas pa desno freco przgano, ker ne gres takoj na prvem izvozu ven...
In vtikace za elektriko majo na tri... (ne vem kakoserece). Tko da nasih stvari ne moremo direktno prklopit...
Dgac pa so ljudje zlo prijazni-dns sm bla pr jutranji masi in so zenske kr zacele komentirat kako je bil mali priden, pa od kje sem, pa nej se pridem...
tko, na kratko.
Vi pa sam hodte na izlete in piste porocila, d bom lohko brala...
Hvala.
Lep pozdrav.
marijaB