vikend hribi

[Gost]

Z Nežo se v sob. zjutraj odpravljava v hribe za dva dni. Če bi se kdo pridružil, naj se oglasi, da se domenimo kam.

Irena

[bklemen]

Stvar je bila takale:
Zgodaj zjutraj se je pred naso hiso pripeljal rdec avtodom, s katerim smo se bili Neza Irena in jaz odpeljali na Vrsic; oziroma natancneje do Koce na gozdu. Mahnili smo jo po Hanzovi poti preko mracnih meglenih in temacnih senc proti vrhu Prisojnika. Po nekaj uvodnih tezavah smo prisli do slapa, kjer smo bili delezni neprostovoljne prhe.

Po prijetni osvezitvi smo pot nadaljevali do strasljive stene, ki jo je graditelj poti poimenoval kar po sebi - Hanzova stena.

Potem smo prisli do za nas neprehodnega snezisca, saj nismo mogli splezati iz krajne poci. Tezavo smo resili tako, da smo poskusili iti okrog, ker ni slo, pa smo sli kar po tunelcku.

Ugotovili smo, da je Neza naravni talent za limbo-dance

in da bi si Blaz lahko ze pocasi privoscil nove cevlje.

Prisli smo na vrh, ter sestopili po grebenu in se zazrli skozi Prednje okno.

Ugotovili smo, da je drevje cudovitih barv.

Tezav z najemom hotelske sobe nismo imeli, ker smo pravocasno poskrbeli za rezervacijo.

Kot se spodobi, smo si privoscili izdaten topel obrok za vecerjo.

Neza je pozabila, da se niso maskare na sceni in se preoblekla v skrata.

Zjutraj smo se zbudili v nov dan in si se v dnevni luci ogledali nas hotel Luxus*****, ki je zasijal v vsej svoji krasoti.

Po Hanzovi poti smo se povzpeli na vrh Mojstrovke in se nastavljali soncnim zarkom.

Na Vrzicu pa smo si po sestopu zopet privoscili toplo kosilo.

Hanzov vikend je bil uspesno zakljucen, udelezili smo se še svete maše za izobražence, ki jo je daroval gospod Rudi Koncilja.

PS. Se ena slika za tiste, ki so vam vsec jesenska barve in motivi s kartic.

[samo]

Lepa reportaža! No, jest sm bil pa včer na Triglavu. po tominškovi gor pa čez prag dol, res je bil lep dan. Fotkiča pa nism mel sabo.

[Damjana]

Ful lepo! Ze kar romantično!

Damjana

[Franci Zelko]

Bravo za Hanzove gornike
Treba je še izkoristiti te lepe dni!!!

Ko smo že privikendu: jaz sem se zaradi pofavlanga prsta "odpovedal" plezanju v Koglu in Skuti in sva šla z Juretom proti Storžiču.
Ker "nisem" mogel plezat sva šla v Kramarco kjer je samo pr skokov.
Ampak kamor je šel bik naj gre še štrik = ni šlo po planu. Od bivaka naprej sva, bog ve kje, zgrešila nekam v desno in imela lepo plezarijo - kot se za slovensko skalo spodobi je seveda vse držal (kjer ni bilo vsaj trojka se je vse podiral!!!) do grebena. Pol pa čez Žrelo dol.
Konec dober vse dobro!!!

[Marko Bitenc]

he he Franci,

poznam se dva bika Luka K in jaz, da je skala vsaj malo bolj drzala sva si izbrala zimski čas.

Marko

[Gost]

Hvala Blaž za izčrpno fotoreportažo in varno pot po novih odkritjih. Naše novo odkritje za udobno bivakiranje pa se uradno imenuje Cestarska bajta in je baje že 20 let tako in tudi naši predniki so jo koristili prav tako kot mi. (In jo tudi še bomo).

Irena