Kot rečeno sva se v soboto z Benijem odpravila na Male pode v Kamniške. Nekaj čez šesto zjutraj sva štartala iz spodnje postaje žičnice in se skoraj natanko deset ur tudi vrnila nazaj.
No, vmes sva skočila najprej do bivaka pod skuto čez Žmavcarje, od bivaka pa na Rinke, ki sva jih imela v planu že lansko sezono, pa se nekako nisva uspela uskladit.i Padle so vse tri Rinke (če vračunamo še Malo Rinko, potem kar vse štiri), ker nama je ostalo še precej časa sva skočila še do Turskega žleba in na Tursko goro. Dopoldne je bilo srečati na Malih podih kar nekaj obiskovalcev, popoldne pa so že vsi odšli nazaj v dolino, tako da je bilo popoldne bolj v slogu zimskih izletov*, ko so gore res samotne.
*Je bil izlet bolj podoben izletu v poznih jesenskih razmerah, sneg šele nad dva tisoč in precej "dry tooling-a" v nagibu 5-10 stopinj (precej golih skal ...)
Pogled s Koroške Rinke na Kranjsko Rinko in Skuto na desni strani.
Pa še pogled na Tursko goro, ki se zliva z Brano, Kamniško sedlo, Planjavo, Ojstrico.
Uganite komu Beni piše ...
Ko si tako visoko, se že vidi na robovih ukrivljenost Zemlje.
Pa pogled s Kranjske nazaj na Koroško Rinko. Sta gor ista atata kot prej na Kranjski Rinki.
Pa še pogled s Štajerske Rinke na Kranjsko in Koroško.
Tile so imeli za vodiča enga iz GRS, odlično opremo, ko pa sva pridrsala mimo njih in žleba po napol zaledenelih skalah s cepinoma v rokah in derezami na ruzaku, so naju pogledali tako, kot da bi iz lune pridrajsala, kot da bi jim vso slavo in ponos pobrala.
Tukajle ima Snežnik res velik egotrip, misli, da je visok 3000 metrov
Vse tri Rinke + še mala (bi ji lahka rekli kar Prekmurska)
Takole pa se je zjasnilo enkrat ob treh popoldne, ko sva se vračala.
Še zadnji skok z Žmavcarjev.
Takole se ti Franci razjezi (slika z lanskoletnega izleta na Grintovca) ...
... potem morava pa z Benijem drva pospravljat. Pa že tako sem bil zmatran.