Šrauf: »Važn, da so zgodbe«.
In ja: važn, da 'mamo stil.
V nedeljo je jutro obetalo super vreme in zato smo se ta dan namenili splezati Držajevo smer v Nad šitom glavi, ki poteka v severni steni malo desno od smreke: najprej po zasneženi grapi, nato pa po obsijanem desnem skalnem razu do vrha. V smeri se je oktobra 2001 smrtno ponesrečil Borut - Nejčev oče.
Poleti skalne raztežaje tokrat prešibamo kar po zasneženi grapi…
…z nekaj skalnimi začimbami.
Primerno si je sposoditi kar Borutov citat: »Mejduš, kako je lepo! Lepše bo samo še v nebesih!« … zadaj v soncu Vratca.
Peter: »To je to« … brez komentarja.
Da v megli ne bi vsak po svoje šel in da se ne bi potem iskali, se raje navežemo na štrik.
Štrik pomeni vzpostavitev hierarhije: Nejc izbira pot, s Petrom mu le še ubogljivo slediva.
…ejga klinčka.
Mojster Nejc … malo pokrampa …
malo poročka …
vmes tudi kaj vpne …
Poleti eno najlažjih mest je bilo tokrat najbolj zagamano.
Na koncu začetnih težav.
Zagrize še Peter.
Sovražim prečke.
Aja, pa še to: Marko: »Nejc, ti si car«!
… »kar se mora, ni težko«.
Nejc nad mestom, kjer se je Borutu usodno odkrušil nekaj-kubičnih-metrov velik oprimek (beri balvan) … usodno mesto je od odloma oktobra 2001 pozimi zasneženo v obliki belega goloba, katerega se dobro vidi tudi z grebena Nad šitom glave.
Boruta je nazadnje varoval moj oči na levi strani stolpiča, kjer je štant v Držajevi smeri.
S Petrom sva na mestu Belega goloba.
Drugi v navezi v dveh osebah.
Peter: »To je to« … brez komentarja.
Zadaj obsijana dolina Male Pišnice.
Slutimo vrh stene.
Nejc je smer od Borutovega padca preplezal že večkrat. Tokrat prvič tudi v zimskih razmerah … v spomin na očeta.
Še pogled na veselja štant - drugega v navezi.
Borut: »Al' smo al' nismo'!?«
Čop: »Pa boklonaj, ker smo pr'jatli«.
