Ja, kombinacija skavtstva in pigsovstva je res zmagovalna, ni kaj!
Pred leti smo si v našem stegu zamislili Zmajkotrek, ekipno tekmovanje po Barju in okolici, ki je sestavljeno iz kolesarjenja, orientacijskega teka ali hoje in veslanja po Ljubljanici. Letos so naši voditelji projekt spet oživili in ga razširili na raven vseslovenskega skavtskega tekmovalno družabnega dogodka; zbralo se nas je slabih 200!
Nekaj slik naše ekipe v sestavi Tobi, Samo, Aljaž Bekš in jaz:
Iz dokaj mrzlega jutra se je naredil krasen dan, ravno pravi za šibanje po Barju!
"Kle je Krim, aha, pa Tomišelj, zdaj smo na tem makadamu, točka mora biti tu nekje, hm, a smo zabluzil, pejmo v goščo pogledat!
Točko smo našli, šibamo naprej! Vseskozi nas spremljajo zasnežene Kamniške.
Kolesarski del smo hitro opravili; smo že na pobočju Sv. jožefa.
Zahteven kraški teren in zagnanost sta zvila Tobiju gleženj, a ker je vojak, vajen vsega hudega, je stisnil zobe in že smo pri naslednji točki.
Poplavljene Ponikve, Preserje in Sv. Jožef; vsak v svoji tipični pozi: Samo te bo vsak hip prebutal, Aljaž kot stari roker, Tobi pa spet nekaj "špila".
Potem nastopi fotografski mrk in šele na razglasitvi rezultatov "pritisnem" maskoto tekmovanja - Zmajkota.
Tobi je plemenito zamolčal končni izkupiček našega truda, a če se je še on "zmatral in preznojil", potem je že moralo biti nekaj na tem; torej, večji pokal na sliki, tisti z zavihki, smo ponosno odnesli domov! Pa naj še kdo reče, da poznavanje (domačega) terena ne šteje kaj dosti!
Ko pridejo uradne fotografije, bom mogoče še kakšno dodal.
Luka
