7. srečanje

za ljubezen in za narod

Moderator: pigs

Luka Kunaver
Prispevkov: 109
Pridružen: Po Nov 20, 2006 4:50 pm

7. srečanje

OdgovorNapisal/-a Luka Kunaver » Ne Mar 30, 2014 10:37 pm

Živjo!

Ob pregledovanju koledarja sva videla, da je tretji ponedeljek v mesecu aprilu velikonočni ponedeljek (21.4.). Pri nas imamo na ta dan širše družinsko srečanje in se zato sprašujeva, če je morda možno, da naše naslednje srečanje prestavimo na 2.(14.4.) ali 4.(28.4.) ponedeljek.
Če to ni možno, pa predlagava in prosiva, da naslednje srečanje prevzame drug par in bova imela midva temo raje v maju.

Prosiva, da čimprej sporočite vaše mnenje.

Lep sončen začetek tedna vam želiva!

Dragica in Luka

Maja B
Prispevkov: 66
Pridružen: Ne Feb 12, 2006 8:39 pm

Re: 7. srečanje

OdgovorNapisal/-a Maja B » Po Mar 31, 2014 9:17 am

Živjo!

Nama bolj ustreza 14. 4., saj so 28. že prvomajske počitnice in se bomo šli verjetno kam potepat.

Pomladni pozdrav,

Maja in Marko

janko
Prispevkov: 105
Pridružen: Po Apr 16, 2007 9:15 pm

Re: 7. srečanje

OdgovorNapisal/-a janko » Po Mar 31, 2014 9:24 pm

midva lahko 14 ali 28...
lp

Uporabniški avatar
frenkson
Prispevkov: 106
Pridružen: Sr Mar 02, 2005 7:03 am
Kraj: Log

Re: 7. srečanje

OdgovorNapisal/-a frenkson » Sr Apr 02, 2014 9:50 am

21.4 tudi nam ne ustreza. Midva lahko 14.4., ker 28.4. imam dopust in je naša udeležba negotova.

lp
franci

Luka Kunaver
Prispevkov: 109
Pridružen: Po Nov 20, 2006 4:50 pm

Re: 7. srečanje

OdgovorNapisal/-a Luka Kunaver » Ne Apr 06, 2014 1:00 am

Tema naslednjega srečanja je torej s privolitvijo avtorjev Marije in Luka "sposojena" iz druge pigsove zakonske skupine.

NAČRTOVANJE (VELIKE) DRUŽINE

1. Poznava družino z veliko otroki? Kakšno podobo imava o njej? Kako gledava nanjo? Je podoba te družine za naju privlačna?
2. Koliko otrok si želiva imeti? Zakaj toliko? Kako na gosto bi jih želela imeti?
3.ZANJO: Ali bom poleg materinstva poizkušala izpeljati še poklicno kariero? Sem pripravljena pustiti službo in ostati doma za otroke?
4. Ali imava občutek, da krščanski nauk spodbuja k odločanju za veliko število otrok? Ali meniva, da veliko število otrok staršema pomaga, da postaneta bolj požrtvovalna in skromna? Ali na ta način lahko postaneva bolj krščanska?
5. Ali veliko število otrok prinaša srečo in zadovoljstvo z življenjem ? (Npr. da, ker potem postanemo skromni in požrtvovalni, krščanstvo pa uči, da kdor svoje življenje izgubi, ga bo našel, da si srečen, če služiš drugemu…; npr. ne, ker se nujno odpovedujemo svojim željam, interesom, razvijanju svojih darov, ko pa otroci odrastejo in gredo na svoje, ostanemo prazni...)
6. Naju kaj posebej odbija ob misli na veliko družino?

Prilagava še članek o 12 članski družini Medved, ki se nama je zdel zanimiv.
http://www.delo.si/clanek/145460

Ob materinskem dnevu: mama Medved in deset otrok

Delo, 25.03.2011
Ob materinskem dnevu smo se pogovarjali s 45-letno Tatjano Medved, mamo osmih deklet in dveh fantov.

Slovenka v povprečju rodi 1,5 otroka, ob rojstvu prvega je stara 28,5 leta. Tatjana Medved izstopa po vseh statistikah – z možem Jožetom jima v hiši v Mengšu dela veselje in skrbi osem deklet in dva fanta. Najstarejša Katarina je dopolnila 20 let, najmlajša Monika pa je praznovala drugi rojstni dan. Petinštiridesetletna specialna pedagoginja ob današnjem prazniku poudarja, da ni mama, ki bi se počutila žrtev svoje velike družine ali svojih otrok. »Ni vedno niti lepo, niti idealno, niti krasno, včasih je zelo težko, po drugi strani pa daje ta živžav eno vsebino mojemu življenju,« pravi Tatjana Medved. Dvajsetletna Katarina študira predšolsko vzgojo na pedagoški fakulteti, tudi osemnajstletna Marjeta, ki končuje gimnazijo, se je odločila za študij na pedagoški fakulteti. Dve leti mlajša Marija je gimnazijka, kar bo jeseni postala tudi štirinajstletna Ana. Lucija (13), Matej (12), Veronika (10) in Marko (8) so osnovnošolci, Barbara (5) hodi v malo šolo, dveletna Monika pa je pred nekaj tedni začela obiskovati vrtec.

Kako je biti gospodinja v 12-članskem gospodinjstvu? »Pravzaprav vam ne znam povedati. Otroke smo dobivali drugega za drugim in smo pač enostavno vsakič en krompir več zraven dodajali. Je pa velika razlika olupiti krompir za tri ali za 12 ljudi. Tako gospodinjstvo je ena služba,« je razložila Tatjana Medved. Niti ona niti njen mož Jože, ki je doktor znanosti, profesor na oddelku za materiale in metalurgijo na naravoslovnotehniški fakulteti, ne prihajata iz velikih družin.

Dopoldne so njeni asistenti pomivalni, pralni in sušilni stroj – zadnja dva zažene dvakrat na dan, in to le z oblačili, ki jih sproti umažejo. Vse pripravi, da popoldne otroci sodelujejo pri delu. »Dnevna opravila imamo razporejena v tabeli. Red je tak, da ima vsak, razen Monike, čez dan določeno nalogo, na primer pospraviti kuhinjo po kosilu ali po večerji, zložiti posodo iz pomivalnega stroja, pospraviti zgornjo kopalnico, ki je njihova, in podobno. Ta razpored imamo iz dveh razlogov. Prvič zato, ker jaz nisem služkinja in mora vsak prispevati svoj del v skupnosti, še pomembnejši razlog pa je to, da mora otrok čutiti neko odgovornost, pa četudi za to, da zloži čevlje v veži. Če sem iskrena, bi včasih sama postorila vse, kar piše na listku, v pol ure, ko delamo skupaj, pa traja več kot eno uro, preden jim razložim kaj in jih prepričam zakaj. Pomembno pa je, da preverim, ali so res naredili, da dobijo potrdilo, da so nekaj odlično opravili ali morajo kaj narediti bolje.«

Za čuvanje najmlajših ali kakšna večja dela pri hiši si poišče pomoč. Ob rojstvih otrok in ko so pri bili pri hiši dojenčki, so se oprli na Tatjanino mamo, za varstvo so kdaj pa kdaj, ko so živeli še v Ljubljani, najeli študentke, zdaj so dogovorjeni z gospo iz soseščine pa tudi mnogi drugi so jim v oporo.

Res ni malo dela, ampak pri tako veliki družini marsikaj poenostaviš, razlaga Tatjana Medved. »Če pogledam na primer mame z dvema ali s tremi otroki, vidim, da so res obremenjene s stvarmi, s katerimi jaz ne morem biti. Naši jedilniki so čez teden zelo preprosti, ker je nemogoče, da bi celo dopoldne samo kuhala. Čez vikend pa hrano pripravljam na bolj fin način, da je več različnih obrokov.«

Vedno mora v trgovino z avtomobilom, ker s tistim, kar lahko prinese v vrečki, nima kaj dosti početi. Kilogram špagetov je ravno prav za kosilo. Za to, da otroci zajtrkujejo kosmiče, gre približno tri litre mleka, za palačinke poldrugi liter. Vsak drugi dan precej napolni voziček v trgovini.

Z dvema avtoma na pot

Dvanajstčlanska družina živi z eno plačo in otroškimi dodatki, kar skupaj nanese okoli štiri tisoč evrov. »Kar dobimo, porabimo. Zdaj dajemo malo na stran, ker bomo morali zamenjati en avto, prej smo varčevali, da smo naredili fasado, prihrankov pa nimamo. Moram pa povedati, da nam je veliko ljudi zelo naklonjenih – dobivamo veliko oblačil, zgodilo se nam je, ko smo delali fasado in je bila res bolj kriza, da nas je pred vrati čakala škatla s hrano, v obdobju, ko je veliko zelenjave, nam jo pogosto prinesejo sosedi. Da bi bili prav grozno prikrajšani, pa nimam občutka. Smučarija je, denimo, ena takih reči, ki so za nas razmeroma nedostopne, a se nekako znajdemo, da tiste otroke, ki si to želijo, 'priključimo' kakšnim prijateljem.«

Do sedmega otroka so stanovali na 65 kvadratnih metrih v Šiški, potem so se preselili v hišo v Mengšu. Zdaj so v mansardi ta veliki in ta srednji – fanta imata skupaj sobo, dekleta so po dve in dve, razen prvorojenke, ki ima, bolj ali manj po spletu okoliščin, svojo sobo. A mlajši prav radi z jogiji bivakirajo pri njej. Najmlajše tri imajo sobo spodaj.

Medvedovi imajo dva avtomobila – sharana s sedmimi sedeži in opla s petimi. »Zdaj ko so dekleta večja, se že redko zgodi, da bi šli vsi hkrati kam, gremo pa na primer k starim staršem na Ptujsko Goro. Se nam pa nikoli ni zgodilo, da zaradi tega, ker nas je toliko, ne bi mogli kam iti. Ko smo se preselili v hišo, smo morali en avto prodati, da smo dobili denar za menjavo strehe, pa so nam sosedje ponudili kombi na posodo, da smo se lahko odpravili na Štajersko.«

Kako so videti počitnice dvanajstčlanske družine? »Naše počitnice so zelo pestre. Lep del poletja preživimo pri Jožetovih starših na Štajerskem. Posebno manjši otroci gredo zelo radi k starim staršem. Moja mama, ki živi v Ljubljani, vztraja pri tem, da so mame za to, da vzgajajo, babice pa za to, da razvajajo, in potem vzame po enega ali dva in na njiju temeljito prakticira svoje načelo. Doslej smo še vsako poletje šli na morje, vedno poiščemo kakšno možnost po ljudeh, ki jih poznamo. Težko bi šli v hotel, pa ne samo zaradi denarja, ampak si ne predstavljam biti v hotelu s toliko majhnimi otroki, ki niso lačni takrat, ko je kosilo.«

»Ne počutim se prikrajšana«

»Ropotanje je cele dneve, kdo je komu kaj naredil ali vzel, ampak to sprejmeš tako, kot je.« Priznava, da si ne predstavlja, kako bi živeli drugače, kot tako, da jih je toliko. »Težko mi je bilo v prvem obdobju, ko so bili trije ali štirje otroci. Veliko bolj sem bila utrujena, bilo je res naporno. Tudi potem, ko smo dobili štiri drugega za drugim, ni bilo lahko. Ko gledam nazaj, se sama sebi čudim, kako sem preživela. Včasih sem se tudi zjokala, kakšen vikend sem bila tako utrujena, da sem obležala in nisem mogla več. Po drugi strani pa je bilo marsikaj lepega. Gledati, kako otroci rastejo, je posebno doživetje. Imajo svoj razvoj, svoje faze, ko ne veš, ali bi ti jokal, ali bi jokal z njim, ali bi ga dal čez koleno... Vse mogoče se zgodi,« je opisala Tatjana Medved, ki je tri leta delala v zavodu Dolfke Boštjančič. Po Katarininem rojstvu je ostala doma. »Zaradi tega, ker imam veliko otrok, se ne počutim prikrajšana in ne morem reči, da sem zaradi njih ostala za štedilnikom. Sedanji ritem življenja mi ustreza in si težko predstavljam, da bi morala v službo, čeprav imam še kdaj željo, sem pa tudi strokovno že tako daleč stran, da je vprašanje, kako bi se znašla. Ampak verjetno bi se, če bi se tako odločila.«

Ljudje se včasih čudijo, da imata Medvedova deset otrok, in »nas gledajo kot marsovce«, pripomni Tatjana. Večina se zelo pozitivno odzove, redkokdo pripomni kaj v smislu, češ, kaj ste pa mislili. »To je najino življenjsko zadovoljstvo in tudi ena hvaležnost, ker je to, kar doživljava z najino družino, res nekaj lepega. Nikoli nisva razmišljala, da bi midva to omejevala in se morala odločiti o tem, koliko jih bo. Hvala Bogu nama je bila dana vera v življenje, da nisva sama in da nekdo, če nama daje te otroke, tudi poskrbi zanje.«

Čas zase

»Kot mama lahko funkcioniram, če imam izvir sama zase, kjer dobim hrano, da sem žena in mama. Z možem hodiva v neokatehumensko skupnost v okviru katoliške cerkve, srečujemo se v ljubljanski stolnici. Ta skupnost te nauči, kako živeti skupaj, in je eden mojih bistvenih virov,« je pojasnila Tatjana Medved. S soprogom gresta včasih na kak koncert, rada hodita v hribe, za obletnico poroke si vedno vzameta čas zase. Nobenih pomislekov nima, da bi morala zato, ker je mama desetih otrok, ždeti doma. »To pa ne. Nimam občutka krivde, če kam grem. Ta veliki so pa sploh zadovoljni, če se spravim od doma.«

Otroci so si po značaju zelo različni in se seveda tudi sprejo. »V taki družini se je pomembno naučiti, da je treba odpuščati. Moja svoboda je v tem, da spoštujem drugega in mu pustim njegovo svobodo.« Matična skupnost je temelj, da dobiš izkušnjo, da je mogoče živeti z različnimi ljudmi.

Tatjana in Jože Medved sta prepričana, da je bistvena vera v življenje in da pomagata otrokom najti smisel njihovega življenja, da je vsak dragocen in da nihče ni na svetu po naključju. »To je tisto, kar želiva dati otrokom, da vidijo, da ima življenje dostojanstvo in poslanstvo. Naše življenje ni omejeno samo na zemeljsko, ampak je začetek nekega večnega življenja. Pokazala bi jim rada pot, da bodo sami iskali. Vsak mora v svojem življenju sam priti do boga, do vere, do smisla življenja.«



Se vidimo 14.4. ob 17.30!
Lep teden, ki je pred nami!

Luka in Dragica


Vrni se na “Pigsovi zakonci”

Kdo je na strani

Po forumu brska: Google [Bot] in 5 gostov