Pigsov poletni tabor bi letos potekal od 18 do 24 julija.
Kam bi se šlo? - Možnosti je več: Paklenica, Trenta, okolica Martuljka, Val di Mello, Ailefroide, Karnijske Alpe, Krk, Istra, ... pri iskanju so pomembni naslednji kriteriji: da bi lokacija omogočala vodne aktivnosti, lažje in težje pohodništvo, plezanje v plezališču in večraztežajnih stenah, kolesarjenje, imela možnost primerne nastanitve in prostor za družabne igre. Zaenkrat se lokacijo še išče in se zelo priporočam za še kakšen namig in konkretno možnost nastanitve (še najraje v kakšni koči).
Glede na odzive (v roku 10 dni) lahko termin premaknemo za en teden naprej ali nazaj, a če ne bo drugače objavljeno v roku 10 dni, potem ostaja zgoraj navedeni termin. Medtem ko bo lokacija znana nekoliko kasneje - vsekakor je kakršenkoli odziv dobrodošel.
V vsakem primeru bo tabor priložnost za sprostitev, aktivne fizične aktivnosti in naše ponovno druženje - vabljeni vsi! Bomo pa pred taborom imeli še eno srečanje/izlet v juniju.
Lp, MarkoP
poletni tabor
Moderator: pigs
Re: poletni tabor
Po krajšem telefonskem poizvedovanju je prišlo do ideje, da bi bilo bolj smotrno, če bi namesto celotedenskega tabora imeli raje 'mini tabor' oz. druženje čez vikend. Zatorej je z našim taborom takole: od petka do nedelje (22-24.7.) gremo na Uskovnico k Ostermanovim oz. Podobnikom, kjer bo možno spati ali na seniku ali v šotoru. Štedilnik in wc sta na parceli, voda pa le nekaj metrov stran. To bo nekoliko bolj 'robinzonska varianta', a z ozirom, da smo skupina PIGS, s tem verjetno kljub najmlajšim ne bomo imeli prevelikih težav. Kaj bo možno početi? – Pohajkovati (do bližnjih krav, kapelice, bližnjih planin, na bližnje vršace (Viševnik, M. ali V. draški vrh, Tosc)), gorsko kolesariti, možne so družabne igre (od kart do nogometa), če bo kdo zainteresiran, je v jugo-vzhodnih stenah Tosca tudi kakšna lažja alp. smer, lahko si pogledamo kakšno popotniško diaprojekcijo, tudi kakšna roštiljada nam ne uide, sicer pa je ambient primeren tudi za ležanje, branje, filozofiranje. V primeru slabega vremena bomo zadevo prestavili za en teden. Zaradi okvirne organizacije kot npr. spanja, roštiljade in še česa je udeležbo treba potrditi do 20.7. s sms-om na 040-241-567 (kamor se lahko pokliče tudi za morebitne dodatne informacije, čeprav tudi kak odziv na forum ne bo odveč).
Lp, MarkoP
Lp, MarkoP
Re: poletni tabor
Vse morebitne dodatne info sporočim po sms-prijavi po telefonu in sicer v četrtek, 21. 7., saj me do takrat ni v Slo.
Če pa bi bilo slabo vreme in bi termin za en teden prestavili, bi bilo to objavljeno na forumu 20. ali 21. 7. - a upam, da to ne bo potrebno.
Lp, Marko
Če pa bi bilo slabo vreme in bi termin za en teden prestavili, bi bilo to objavljeno na forumu 20. ali 21. 7. - a upam, da to ne bo potrebno.
Lp, Marko
Re: poletni tabor
V prihajajočem vikendu je vreme žal tako neobetavno, da bomo glede na vse okoliščine Uskovnico odpovedali (pa tudi prestavljali je ne bomo - so pa Podobniki še dva tedna na Uskovnici in vabijo na obisk). Namesto tega bo čez dva tedna, 7.8., organiziran enodnevni izlet na Menino planino, glede katere se najprej spoznajmo s pripovedko o nastanku Drete, Menine in Bibe:
Ko še ni bilo reke Drete, Menine planine in jezerca Biba na Menini, so na Rogatcu živele vile, ki so prihajale v dolino in svetovale kmetom, kdaj naj sejejo in žanjejo. Najrajši pa so obiskovale pastirje, ki so po lokah pasli ovce. Igrale so se z njimi in jim plesale vilinsko kolo. Nekega dne so se pastirji stepli, ker so vsi hoteli imeti najmlajšo in najlepšo vilo za ženo. Vila pa jim je rekla:
»Tisti me bo dobil, ki me bo ulovil!«
»Nič lažjega ko to!« so odgovorili pastirji.
Takrat pa je vila stekla po zeleni loki. Pastirji so se pognali za njo. Tekli so in tekli, a ko se je najmlajši in najlepši pastir že toliko približal vili, da bi jo bil skoraj že prijel za zlate in v vetru vihrajoče lase, se je ozrla in potočila solzo.
In glej! Kamor je padla solza, tamkaj je nastala Dreta, reka, ki je drla in drla, da so jo pastirji komaj prebredli. Tačas je bila vila že daleč pred njimi. Toda pastirji niso obupali. Tekli so za njo in tekli, dokler se ji ni najmlajši in najlepši pastir toliko približal, da bi jo skoraj že lahko prijel za zlate in v vetru vihrajoče lase. Takrat je z glave izpulila en sam las in ga vrgla na zemljo.
In glej! Kamor je padel vilinji las, tam je zrasla Menina planina. Zdaj so pastirji upehani obstali in spoznali, da vile ni mogoče ujeti.
A najmlajši in najlepši pastir le ni obupal. Pogumno se je pognal za bežečo vilo v temne hoste Menine planine, doler je ni na vrhu ujel. Dvignil jo je v naročje, da bi jo poljubil na lepe oči, ki so bile lepše kakor zvezdice na nebu. Takrat je vila zajokala. Jokala je in jokala, dokler se ni prav vsa stopila v solze. In tamkaj, kamor so na zemljo padale vilinje solze, je nastalo jezerce Biba. Tako se je tudi najmlajši in najpogumnejši pastir praznih rok povrnil k svoji čredi. Vile z Menine planine pa se še danes v mesečevih nočeh najraje kopljejo v Bibi (Vir: Lojze Zupanc. 1969. Povodni mož v Savinji. Ljubljana: Mladinska knjiga, 23-24).
Info glede izleta:
Dobili bi se v Mengšu, 7. 8., pri nedeljski maši ob 10 uri. Nato bi se z avti zapeljali do Planinskega doma na Bibi (cca. 1h vožnje ali še malo više glede na populacijo udeležencev). Izlet bi bil lagodno pohodniški (od omenjenega izhodišča je do vrha približno ena ura hoje – če se zapeljemo višje, pa še manj). Sicer pa je Menina planina lepa razgledna planota z v pripovedki omenjenim jezerom, z jamo, razglednim stolpom in še mnogočem. Če kdo želi, se lahko izleta udeleži tudi s kolesom, saj je do vrha speljana cesta in si lahko izlet glede izhodišča tudi primerno podaljša (cesta je primerna tudi za otroške vozičke). Dobro voljo in kosilo prinesemo kar seboj, medtem ko tisti, ki bi se podali v jamo, seboj prinesejo še svetilke. Če bi bilo vreme zopet slabo, bi izlet zopet prestavili. Za dodatne info ali za prevoz pa sem še vedno dosegljiv na 040-241-567 (do 4. 8. preko sms-a in nato na katerikoli način).
Gotovo enodnevni izlet ne more nadomestiti vzdušja nekajdnevnega druženja, bo pa vseeno to priložnost za skupno druženje in lepo doživetje. Lp,
MarkoP
Ko še ni bilo reke Drete, Menine planine in jezerca Biba na Menini, so na Rogatcu živele vile, ki so prihajale v dolino in svetovale kmetom, kdaj naj sejejo in žanjejo. Najrajši pa so obiskovale pastirje, ki so po lokah pasli ovce. Igrale so se z njimi in jim plesale vilinsko kolo. Nekega dne so se pastirji stepli, ker so vsi hoteli imeti najmlajšo in najlepšo vilo za ženo. Vila pa jim je rekla:
»Tisti me bo dobil, ki me bo ulovil!«
»Nič lažjega ko to!« so odgovorili pastirji.
Takrat pa je vila stekla po zeleni loki. Pastirji so se pognali za njo. Tekli so in tekli, a ko se je najmlajši in najlepši pastir že toliko približal vili, da bi jo bil skoraj že prijel za zlate in v vetru vihrajoče lase, se je ozrla in potočila solzo.
In glej! Kamor je padla solza, tamkaj je nastala Dreta, reka, ki je drla in drla, da so jo pastirji komaj prebredli. Tačas je bila vila že daleč pred njimi. Toda pastirji niso obupali. Tekli so za njo in tekli, dokler se ji ni najmlajši in najlepši pastir toliko približal, da bi jo skoraj že lahko prijel za zlate in v vetru vihrajoče lase. Takrat je z glave izpulila en sam las in ga vrgla na zemljo.
In glej! Kamor je padel vilinji las, tam je zrasla Menina planina. Zdaj so pastirji upehani obstali in spoznali, da vile ni mogoče ujeti.
A najmlajši in najlepši pastir le ni obupal. Pogumno se je pognal za bežečo vilo v temne hoste Menine planine, doler je ni na vrhu ujel. Dvignil jo je v naročje, da bi jo poljubil na lepe oči, ki so bile lepše kakor zvezdice na nebu. Takrat je vila zajokala. Jokala je in jokala, dokler se ni prav vsa stopila v solze. In tamkaj, kamor so na zemljo padale vilinje solze, je nastalo jezerce Biba. Tako se je tudi najmlajši in najpogumnejši pastir praznih rok povrnil k svoji čredi. Vile z Menine planine pa se še danes v mesečevih nočeh najraje kopljejo v Bibi (Vir: Lojze Zupanc. 1969. Povodni mož v Savinji. Ljubljana: Mladinska knjiga, 23-24).
Info glede izleta:
Dobili bi se v Mengšu, 7. 8., pri nedeljski maši ob 10 uri. Nato bi se z avti zapeljali do Planinskega doma na Bibi (cca. 1h vožnje ali še malo više glede na populacijo udeležencev). Izlet bi bil lagodno pohodniški (od omenjenega izhodišča je do vrha približno ena ura hoje – če se zapeljemo višje, pa še manj). Sicer pa je Menina planina lepa razgledna planota z v pripovedki omenjenim jezerom, z jamo, razglednim stolpom in še mnogočem. Če kdo želi, se lahko izleta udeleži tudi s kolesom, saj je do vrha speljana cesta in si lahko izlet glede izhodišča tudi primerno podaljša (cesta je primerna tudi za otroške vozičke). Dobro voljo in kosilo prinesemo kar seboj, medtem ko tisti, ki bi se podali v jamo, seboj prinesejo še svetilke. Če bi bilo vreme zopet slabo, bi izlet zopet prestavili. Za dodatne info ali za prevoz pa sem še vedno dosegljiv na 040-241-567 (do 4. 8. preko sms-a in nato na katerikoli način).
Gotovo enodnevni izlet ne more nadomestiti vzdušja nekajdnevnega druženja, bo pa vseeno to priložnost za skupno druženje in lepo doživetje. Lp,
MarkoP
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 39 gostov