V nedeljo, 24. 2. 2013, bomo imeli uradni izlet, ko bomo kolesarili po Kraškem robu v okolici Hrastovelj (Hrastovlje-Gračišče-Rakitovec-Podpeč-Hrastovlje). Z/Na izlet se je potrebno prijaviti do četrtka, 21. 2., s sms-om na 040-241-567. Po četrtku bo tudi več informacij glede vremena, razmer in vsega ostalega. Zaenkrat si le rezervirajte termin in uživajte v zimi.
MarkoP
Gorskokolesarska tura, 24. 2. 2013
Moderator: pigs
- Marko Bitenc
- Prispevkov: 212
- Pridružen: Sr Nov 17, 2004 6:01 pm
- Kraj: doma
Re: Gorskokolesarska tura, 24. 2. 2013
Živjo,
ali se da na tej kolesarki poti uporabljati kolesarsko prikolico? Kakšen teren je to (makadam, ozka potka...)?
Pozdrav,
Marko
ali se da na tej kolesarki poti uporabljati kolesarsko prikolico? Kakšen teren je to (makadam, ozka potka...)?
Pozdrav,
Marko
Re: Gorskokolesarska tura, 24. 2. 2013
Živjo Marko!
Na tokratni turi bomo na določenih odsekih naleteli tudi na grobo cestišče (priporoča se uporaba gorskega kolesa), zaradi česar kolesarsko prikolico odsvetujem. Sam pa tudi sicer odsvetujem prisotnost otrok, saj bi jih zaradi mrazu preveč zeblo - bo v prihodnosti tudi kakšna tura, kamor se bomo podali z otroki, a v tem letnem času ne. Sicer pa spremljam tudi vreme in ja, zaenkrat napoved ni najboljša, ampak dajmo še počakat. Ste me pa nekateri spraševali tudi glede snega in stanje je tako, da snega na kraškem robu ni, od njega dalje v notranjost pa ga je že takoj zadosti. Naša tura bo torej potekala blizu snežne meje. No, še kak dan je itak treba počakati na vremesko napoved, pa bomo potem videli kako in kaj.
Lp, MarkoP
Na tokratni turi bomo na določenih odsekih naleteli tudi na grobo cestišče (priporoča se uporaba gorskega kolesa), zaradi česar kolesarsko prikolico odsvetujem. Sam pa tudi sicer odsvetujem prisotnost otrok, saj bi jih zaradi mrazu preveč zeblo - bo v prihodnosti tudi kakšna tura, kamor se bomo podali z otroki, a v tem letnem času ne. Sicer pa spremljam tudi vreme in ja, zaenkrat napoved ni najboljša, ampak dajmo še počakat. Ste me pa nekateri spraševali tudi glede snega in stanje je tako, da snega na kraškem robu ni, od njega dalje v notranjost pa ga je že takoj zadosti. Naša tura bo torej potekala blizu snežne meje. No, še kak dan je itak treba počakati na vremesko napoved, pa bomo potem videli kako in kaj.
Lp, MarkoP
Re: Gorskokolesarska tura, 24. 2. 2013
Zaradi slabe vremenske napovedi se izlet prestavi v bližnjo prihodnost. Vse, ki ste se mi oglasili, bom v kratkem poklical po telefonu in uskladil termin/turo (kogar tura zanima, naj me le pokliče).
Lp, MarkoP
Lp, MarkoP
-
- Prispevkov: 109
- Pridružen: Po Nov 20, 2006 4:50 pm
Re: Gorskokolesarska tura, 24. 2. 2013
No, pa smo izkoristili lepo vreme in jo kar med tednom mahnili na predvideno kolesarjenje. Namesto po kraškem robu pa smo šli po Parenzani, Porečanki ali Istrijanki, trasi stare ozkotirne železnice, ki je povezovala Trst in Poreč. Traso so pred kratkim oživili in ji dali ime "Pot zdravja in prijateljstva". Več zanimivosti pa kar tu, http://www.parenzana.net/si/domaca.
Začeli smo na Hrvaškem, tik za mejo v Sečovljah. V Ljubljani megla in 3 stopinje, tukaj pa 13 in brez oblačka! Kakšen privilegij je biti brezposelen!
Opuščene, času predane soline in propadajoče hišice vzbujajo vse mogoče občutke; pravi kraj za razmišljanja o minljivosti in še čem.
Nekaj hišk je obnovljenih in preurejenih v nekakšen muzej na prostem, kjer se lahko seznaniš s svojevrstnim življenjem starih solinarjev.
Na Parenzani je več takih razgledišč in ne moreš si kaj, da ne greš gor, čeprav vse vidiš že s kolesa.
Na takem stebru daljnovoda je seveda razgled še boljši in kot pravi Pigsovci smo šli gor, slikat.
Grožnjan. Ta del Istre je posejan z griči, na katerih so nastali prastari ilirski kaštelirji, zgoščena obzidana naselja.
Tudi Završje je svoj razcvet doživelo v času delovanja železnice, ki je povezovala mesta in vasi iz zaledja in omogočala razvoj trgovine in obrti.
Povsod je slutiti patino preteklosti. Na mestu stare železniške postaje je zrasel kulturni dom, ki je tudi že preteklost...
Za gradnike so uporabili tudi miljnike ob železnici - iz Trsta do sem je 72,7km.
Ekipa, ki si lahko to privošči med tednom: Marko, Tobi, Luka, Matej in Janez.
Večinoma smo kolesarili le štirje; žreb je določil, kdo pelje avto do naslednje točke. Po vseh premletih taktikah se je ta na koncu izkazala kot najboljša.
Trasa je zelo razgibana in ima kar nekaj mogočnih viaduktov in tunelov. In vseh 123km, s postajami vred, so pred dobrimi stotimi leti zgradili v dveh letih!
Slikoviti Motovun, okoli katerega se počasi dviga naša trasa. Utrujene noge in rahel vzpon nas silijo, da si panoramo res dodobra ogledamo.
Tu je tudi področje, kjer rastejo velecenjeni in bajno dragi tartufi. Iščejo jih s psi, ki jih je ob hišah v ogradah vse polno.
Eh, ko bi takrat vedel, da je kila tartufov tam okoli 3500 eurov, bi ga pobral, tistega velikega, ki sem ga povozil, misleč, da je ničvreden star krompir!
Tunel pod motovunsko cesto je bil nekdaj opremljen z razsvetljavo. Ravno toliko je zavit, da je na sredini skoraj popolna tema in je treba peš, če nimaš lučke.
Kolk smo mi kul, ej!
Motovun gospodari pokrajini, tam daleč zadaj je Ćićarija.
Eni odseki na trasi so bili za vlak tako zahtevni, da je bila omejitev 10km/h. Anekdota pravi, da so imeli vaščani Završja, ki so delali na polju, dovolj časa, da so, ko so zagledali vlak, šli domov, se umili, preoblekli in ravno ob pravem času prišli na postajo.
Maketa parne lokomotive, kakršna je včasih tu peljala. Nas je počasi ujel večer in z njim mraz, na zadnjem makadamskem odseku nas je pa tudi dodobra pretreslo, tako da odločitev, da predčasno zaključimo v piceriji v Kaštelirju in se ne silimo do Poreča, sploh ni bila težka.
Pa še kdaj!
Luka
Začeli smo na Hrvaškem, tik za mejo v Sečovljah. V Ljubljani megla in 3 stopinje, tukaj pa 13 in brez oblačka! Kakšen privilegij je biti brezposelen!
Opuščene, času predane soline in propadajoče hišice vzbujajo vse mogoče občutke; pravi kraj za razmišljanja o minljivosti in še čem.
Nekaj hišk je obnovljenih in preurejenih v nekakšen muzej na prostem, kjer se lahko seznaniš s svojevrstnim življenjem starih solinarjev.
Na Parenzani je več takih razgledišč in ne moreš si kaj, da ne greš gor, čeprav vse vidiš že s kolesa.
Na takem stebru daljnovoda je seveda razgled še boljši in kot pravi Pigsovci smo šli gor, slikat.
Grožnjan. Ta del Istre je posejan z griči, na katerih so nastali prastari ilirski kaštelirji, zgoščena obzidana naselja.
Tudi Završje je svoj razcvet doživelo v času delovanja železnice, ki je povezovala mesta in vasi iz zaledja in omogočala razvoj trgovine in obrti.
Povsod je slutiti patino preteklosti. Na mestu stare železniške postaje je zrasel kulturni dom, ki je tudi že preteklost...
Za gradnike so uporabili tudi miljnike ob železnici - iz Trsta do sem je 72,7km.
Ekipa, ki si lahko to privošči med tednom: Marko, Tobi, Luka, Matej in Janez.
Večinoma smo kolesarili le štirje; žreb je določil, kdo pelje avto do naslednje točke. Po vseh premletih taktikah se je ta na koncu izkazala kot najboljša.
Trasa je zelo razgibana in ima kar nekaj mogočnih viaduktov in tunelov. In vseh 123km, s postajami vred, so pred dobrimi stotimi leti zgradili v dveh letih!
Slikoviti Motovun, okoli katerega se počasi dviga naša trasa. Utrujene noge in rahel vzpon nas silijo, da si panoramo res dodobra ogledamo.
Tu je tudi področje, kjer rastejo velecenjeni in bajno dragi tartufi. Iščejo jih s psi, ki jih je ob hišah v ogradah vse polno.
Eh, ko bi takrat vedel, da je kila tartufov tam okoli 3500 eurov, bi ga pobral, tistega velikega, ki sem ga povozil, misleč, da je ničvreden star krompir!
Tunel pod motovunsko cesto je bil nekdaj opremljen z razsvetljavo. Ravno toliko je zavit, da je na sredini skoraj popolna tema in je treba peš, če nimaš lučke.
Kolk smo mi kul, ej!
Motovun gospodari pokrajini, tam daleč zadaj je Ćićarija.
Eni odseki na trasi so bili za vlak tako zahtevni, da je bila omejitev 10km/h. Anekdota pravi, da so imeli vaščani Završja, ki so delali na polju, dovolj časa, da so, ko so zagledali vlak, šli domov, se umili, preoblekli in ravno ob pravem času prišli na postajo.
Maketa parne lokomotive, kakršna je včasih tu peljala. Nas je počasi ujel večer in z njim mraz, na zadnjem makadamskem odseku nas je pa tudi dodobra pretreslo, tako da odločitev, da predčasno zaključimo v piceriji v Kaštelirju in se ne silimo do Poreča, sploh ni bila težka.
Pa še kdaj!
Luka
Re: Gorskokolesarska tura, 24. 2. 2013
Ja, krasno krasno in zelo lepe fotke! Sem čakala nanje
solinarjev pet...
Če pa koga zamika, parkrat sem že bila- na pohodu in na teku....
http://www.skid.si/
Kolesarjenje pa še čakam .
solinarjev pet...
Če pa koga zamika, parkrat sem že bila- na pohodu in na teku....
http://www.skid.si/
Kolesarjenje pa še čakam .
Re: Gorskokolesarska tura, 24. 2. 2013
Kolk lepo! Bo treba kdaj it.
Vidim pa, da se zadnje čase zbirate bolj fantje. Hja, punce bomo pa počakale, da otroci mal zrastejo in jih boste fantje lahko pazili. Potem se pa pazite .
Se mal hecam. Al pa tud ne .
Šibam, naše detece se je zbudilo.
Maja
Vidim pa, da se zadnje čase zbirate bolj fantje. Hja, punce bomo pa počakale, da otroci mal zrastejo in jih boste fantje lahko pazili. Potem se pa pazite .
Se mal hecam. Al pa tud ne .
Šibam, naše detece se je zbudilo.
Maja
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 14 gostov