teden tle tece tako pocasi, da se mi zdi, da pretecesta 2 hkrati. To pomeni, d mam obcutek, da sm v Angliji ze 4 tedne! Logicno, d sm pole res vesela petka zvecer al pa sobote, ko sem koncno lahko del svetovne globalizacije in s pricakovanjem zaplavam proti Sloveniji in dogajanju pr vas.
In kaj se zgodi ta teden?! Nic!
Prou, ce je pr vas tako, je pr nas drugace in bom jast kej napisala.
Parim od vas sem ze pisala mail- zato se zna zgodit, da ze vse kar bo to napisano, veste... (ostali pa brez zamere, ker vam nisem)
Zivljenje tle je pac lih tko zivljenje, ko dihamo, se smejemo, se jocemo in hodimo po cesti...
Ce se omejim na moj vsakdanjik, tole zgleda tako:zjutraj vstanem malo pred 7 in skupaj s Kajo&Jankotom mahamo mamici ko gre v sluzbo. Pol prpravim zajtrk za otroka in dam malemu jest.
Pojem se sama, pomijem,previjem malega, oblecem, spravim in sledi skakanje po postlah in ples ob angleski pop muziki...
Hmali se je treba oblect in spravit oba v avto. Z Jankotom Kajo oddava v soli in pol greva domov ( vcasih se greva k masi).
Doma prpravim za kosilo, se igram z malim, idealno pa je , ce se zamoti sam in sama lahko tacas kej preberem...
Sledi malica, previjanje in spet oblacenje, da ob 12 spet vzameva Kajo iz sole.
Pol skocmo v pekarno, na posto ali odpravit kak drug opravek...
Set smo doma- Jankota uspavam (lusno delo) in nato s Kajo gledava risani film (ponavadi po 3x enega in istega). Sledi kosilo in spet pospravljanje.
Ostane nam se 2 do 2,5h do maminega prihoda. Ce je solidno vreme gremo ven- sprehod ali na igrala na vrtu. (Tle majo teve anglezi travnik, k mu recejo vrt.)
Ko enkrat pride domov mama, sem naceloma prosta. In se grem taprvo zluftat- malo asfaltnega teka, ki mu sledijo "romanticni veceri" ob radjatorju, muziki in dobrem ctivu. Vcasih je treba s Kajo se kej barvat, se kaksne pesmce pojet al pa mal noret ob macku Muriju. Tale Muri je privlacen, zabaven, mi bo pa hmal mijavkal skoz uhe
Vsekakor je vsako clovekovo obdobje svojevrstna, edinstvena in gotovo potrebna mu izkusnja. Verjetno se ne bom nikoli v polnosti zavedala kaj vse sem pridobila v tej svoji.
Ko pa razmisljam, kaj vse mi dan prinasa, sem zadovoljna... zadovoljna za vse kar obcutim, dozivim, naredim, vidim... kako se z otroki poucujemo med sabo, se brusimo, rastemo...
Zame osebno je dosezek ze to, da sem sposobna ziveti svoje zivljenje veselo in zadovoljno, kljub locenosti od svojih dragih in oddaljenosti od doma.
Po svoje je najdevanje smisla v razdajanju svojega casa za druge, tudi lepa nalozba za mojo prihodnost.
Lahko je ljubiti in zrtvovati se za clane svoje druzine...prasas pa se zakaj naj bi del svojega zivljenja, energije, dobre volje zatonjsko dajal za nekoga, ki ga pred 3 meseci nisi niti poznal in te po 3 mesecih ne bo vec potreboval... pr vsem tem pa je zivljeje na tej Zemlji tako kratko...
Mojo dobro voljo in enregijo pa gradijo tudi spomini na lepa dozivetja, ki smo jih skupaj v Pigsu izkusili pred tole Anglijo. Za to sem hvalezna.
lep pozdrav prav vsakemu posebej.
marija
. Zdaj se tko sliš, kot da sem nek ledni frik. V resnici sem do sedaj plezala samo dvakrat, pač vsako sezono enkrat. Sem že lani rekla Janezu K., da bo za letos zadosti, ko sva šla enkrat skupaj. Pa je prišla nova sezona, pa sem si mislila, da bi pa lahko letos spet enkrat. Ampak sploh ni sile, samo zoprno je prekiniti to tradicijo. 
