Nekoliko daljše-krajši uvod v naslednje Pigs srečanje…
Vsak Slovenec postane pravi Slovenec šele takrat, ko se povzpne na Triglav – znan slovenski rek. V samo smotrnost prej napisanega se ne bom poglabljal, tudi svojo skeptičnost zadržal, se bom pa obregnil na sam pomen Triglava za slovenski narod. Ne stoji simbol Triglava zaman v državnem grbu, kajti 'Triglav' je bil eden izmed teritorijev t.i. borbe za obstoj slovenskega naroda. Slovenca s tujcem.
Že mitološko so v nastanek triglavskih dolin vpleteni tujci – Lahi, ki pripomorejo k odreditvi prostora. Zlatorogovega prostora, kjer se bo odvijalo tekmovanje za prestiž. Za prestiž, ali bo na vrh Triglava prva stopila tujčeva ali domača noga. V tej tekmi zmagajo domačini, a tekma ima podaljške – kje bo stala katera koča in katera pot bo pripeljala do slovanske ali germanske koče. V končnem celo fizično vrh pripade Aljažu. Pa tudi to še ni konec – ostala je namreč še triglavska severna stena, v plezalskih krogih znana kot Stena. Neizpodbiten primat se kaže že v samem imenu.
Čeznjo se prvi na skrivaj povzpne Berginc. Tujec bi ga kaznoval, če bi vedel za njegovo dejanje. Uradno čeznjo prvi splezajo Slovenci, kasneje primat premagovanja težav v Steni prevzamejo Nemci. Šele mladi Klement Jug - praktični in teoretični utemeljitelj slovenskega alpinizma – Steno dojame kot nacionalni poligon…
… danes je morda težko sprejeti tako nastrojeno pisanje o ogroženosti slovenskega naroda. Gre nam namreč prelepo, da bi se zavedali težkih muk naših prednikov, ko so za slovenstvo dajali veliko. Čeprav, ali nam ne bi bilo bolje morda, če bi živeli pod kako nemško deželo npr. kot del Bavarske (standard je tam dober). Kaj sploh je nacionalna država, narod in vse podobno sranje? Hočemo ali nočemo, ljudje pač rabimo neke stvari, katere rabimo za funkcioniranje. V evropskem prostoru smo izumili narode in meje. Podobne koncepte smo hoteli vsiliti Afriki - ni šlo in tudi še danes ne gre. Dejstvo je, da naj bi se vsak posameznik svojemu okolju moral hote ali nehote prilagoditi. V Evropi se deluje po principu narodov …
…Klement je le eden izmed tistih, ki je slovenski narod dojel kot svoj in se je bil zanj pripravljen žrtvovati. Padel oz. smrtno ponesrečil se je mlad in velik (v Steni). Njegov prijatelj Joža je Klementovo sporočilo ponesel naprej – splezal je Osrednji steber triglavske stene. Zmagal je v tekmi z tujcem – Nemcem. Smer je še danes prestižna – predvsem zaradi svojega legendarnega prvega vzpona (štiri dni). Osrednji steber kasneje preimenujejo v Čopov steber. Zgodba o prvem plezanju Osrednjega stebra je postala pomembna vsaj toliko kot zgodba o Zlatorogu in prvem pristopu na Triglav in Aljaževem stolpu. Stena je ostala slovenska.
Ne za dolgo – še zimski vzpon čeznjo je bil naslednja prestižna stvar. Najbolj zagreti akterji zgodbe so tokrat poleg Slovencev Čehi. V zimski sobi v Vratih nastajajo razni verzi na to temo. Dopisujejo si različni plezalci na temo prvega plezanja Čopovega Stebra pozimi. Slovenci zopet vztrajajo v srečnem pravem trenutku. Morajo pa v tem osemdnevnem trenutku od sebe dati prav vse. Vse, kar zopet zgodbo naredi za legendo. Kunaver, Šrauf in Tonač pa postanejo njeni igralci in eden izmed njih (Tonač – Tone Sazonov) nam bo spregovoril na naslednjem srečanju.
Zgoraj opisano le na kratko povzema del obveznega gorniškega vedenja o pomenu slovenskega alpinizma za slovenski narod. Sicer nam bo Tonač spregovoril bolj o 'tehnični plati' slovenskega klasičnega alpinizma in njeni 'tehnični' plati, sam pa sem hotel na klasični slovenski alpinizem pogledati še z nekoliko drugačne perspektive. Menim, da si je pred srečanjem za boljše razumevanje slovenskega alpinizma in Čopovega stebra pozimi pametno prebrati ali vsaj preleteti kaj od spodaj navedenega (morda le določena poglavja):
Kunaver, Dušica, ur.
2005 Čopov steber: Dvakrat prvič.
Kunaver, Dušica
1988 Aleš Kunaver.
Strojin, Tone
1980 Triglav: Simbol slovenstva in gorništva.
Toliko zaenkrat,
Marko
Pigsov gost 6.11. ob 20h
Moderator: pigs
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 40 gostov