3. srečanje, 2.1.2012

[marijaB]

KREGANJE – STRUP ALI ZDRAVILO

1. Opišita tipičen potek kreganja pri Vaju (na kakšen način, kako ostro, s kakšno stopnjo agresivnosti do drugega/medsebojnega očitanja in obtoževanja urejava medsebojne konflikte, … - najbolje na primeru). Kako pogosto pri Vaju ponavadi poči (parkrat dnevno, tedensko, mesečno, letno)?

2. KONTRA KREGANJE: Stresanje jeze, kričanje, očitanje in obtoževanje je kot udrihanje z nožem, ki drugega človeka boli in na odnosu pušča rane, ki se le stežka in počasi celijo. Različnost mnenj in konflikte naj zakonca ne rešujeta s kreganjem, temveč s strpnim in spoštljivim medsebojnim pogovorom. Če sem za takšen pogovor preveč razburjen, je bolje, da se zadržim in počakam toliko, da se ohladim.

Ali se strinjata z gornjo trditvijo? Zakaj še je kreganje škodljivo?

3. PRO KREGANJE: Jeza in agresivnost sta sestavni del človeške narave. Kot takšni sta nujni ter koristni. Če naj celostno zaživimo svojo osebnost, se ju ne smemo bati in ju tlačiti, temveč se ju moramo naučiti izražati. Pok je kot nevihta, ki odnos med zakoncema razelektri in sprosti. Če po drugi strani jezo zadržujem oziroma potlačim, z medsebojnim pogovorom pa čakam, sem do zakonca neiskren, jeza pa se bo nabirala ter se končno vrnila kot bumerang (npr. v obliki odtujenosti odnosa).

Ali se strinjata z gornjo trditvijo? Zakaj še je kreganje koristno?

4. Otroci: Ali pred otroci skrivava/bova pred otroci skrivala, da imava o določeni temi različna mnenja? Ali se kdaj kregava/se bova kdaj kregala vpričo otrok?

ODLOMEK: 1Kor13, 1-7