Srečanje v petek, 8. feb. 2019 ob 17h: Ljubezen se ne baha in ne napihuje
Objavljeno: Pe Feb 01, 2019 1:36 pm
V navdih in oporo pri oblikovanje teme nama je bilo 4. poglavje Posinodalne apostolske spodbude RADOST LJUBEZNI (AMORIS LAETITIA) papeža Frančiška o ljubezni v družini. Celotno besedilo je dosegljivo na naslednji povezavi, kjer so tudi zvočni posnetki vsakega poglavja in vsakega odlomka posebej: sl.radiovaticana.va/storico/2016/07/04/posinodalna_apostolska_spodbuda_radost_ljubezni_(amoris_laetitia)/sl-1241290
V pomoč pri razmišljanju in pogovoru dajeva nabor vprašanj – ustaviva se pri tistih, ki naju nagovorijo:
In tedaj ne bom spoznal besed teh prevzetnežev, ampak njihovo moč. Božje kraljestvo namreč ni v besedi, temveč v moči. (1 Kor 4, 18-19) Kaj občutiva kot “moč” Duha in kaj kot napihovanje?
Kako in kdaj zmoreva od posameznika preraščati v občestvo; namesto vsak sebe postavljava v središče najin odnos?
Kdaj naju zanese in se imava za večja, kot sva v resnici?
Kako (ne)sprejemava najine napake?
Spoznanje napihuje, ljubezen pa zida (1 Kor 8,1b) Kako in kdaj nama uspeva “zidati” - se razumeti, dopolnjevati, si pomagati, se spodbujati? Kako se podpirava v najini šibkosti? Kako si služiva?
Se spominjava kakšne lepe izkušnje “zidanja”?
Katere milosti izkušava v ponižnosti?
Kako v družini spodbujava logiko ponižnosti?
Kristina in Blaž
V pomoč pri razmišljanju in pogovoru dajeva nabor vprašanj – ustaviva se pri tistih, ki naju nagovorijo:
In tedaj ne bom spoznal besed teh prevzetnežev, ampak njihovo moč. Božje kraljestvo namreč ni v besedi, temveč v moči. (1 Kor 4, 18-19) Kaj občutiva kot “moč” Duha in kaj kot napihovanje?
Kako in kdaj zmoreva od posameznika preraščati v občestvo; namesto vsak sebe postavljava v središče najin odnos?
Kdaj naju zanese in se imava za večja, kot sva v resnici?
Kako (ne)sprejemava najine napake?
Spoznanje napihuje, ljubezen pa zida (1 Kor 8,1b) Kako in kdaj nama uspeva “zidati” - se razumeti, dopolnjevati, si pomagati, se spodbujati? Kako se podpirava v najini šibkosti? Kako si služiva?
Se spominjava kakšne lepe izkušnje “zidanja”?
Katere milosti izkušava v ponižnosti?
Kako v družini spodbujava logiko ponižnosti?
Kristina in Blaž