Jaslice v Preserju 2011

ples, vabila, rumeni tisk

Moderator: pigs

Mirjam
Site Admin
Prispevkov: 301
Pridružen: To Mar 01, 2005 4:05 pm
Kraj: Ljubljana

Jaslice v Preserju 2011

OdgovorNapisal/-a Mirjam » Če Dec 29, 2011 5:09 pm

Slika


Slika


Slika


Slika


Slika




JASLICE 2011/12-PRESERJE

V istem kraju so pastirji prenočevali na prostem in čez noč stražili pri svoji čredi. Gospodov angel je stopil k njim in Gospodova slava jih je obsijala. Zelo so se prestrašili. Angel pa jim je rekel: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod. (Lk2,8-11)
Osrednji in najpomembnejši del jaslic je novorojeni Jezus v objemu Marije in Jožefa z obiskom pastirjev z betlehemskih poljan. Rojen v veliki skromnosti (hlevu) a obdan z velika ljubeznijo, kar je največje bogastvo. Upam da nam mali Jezus odpre oči za ljubeče medsebojne odnose, ki so največje bogastvo.
Ob 300 letnici izgradnje sedanje župnijske cerkve sv. Vida v Preserju in ob izidu knjige PRESERJE SKOZI ČAS, smo se tudi v jaslicah spomnili na daljno zgodovino naše župnije, ko je bilo Ljubljansko barje še veliko jezero in so tod prebivali koliščarji. Tudi oni so živeli »skromno« in so preživeli kar nekaj tisočletij. Njihov način življenja se ni veliko razlikoval od življenja Judov, sploh če ga primerjamo z današnjim zelo spreminjajočim načinom življenja. A za vse čase veljajo enaki medčloveški odnosi, ki nas osrečujejo ali grenijo življenje.
Eno izmed raziskanih koliščarskih naselbin je v Založnici, ki leži v barjanskem zalivu pod vasjo Kamnik pod Krimom. Zadnje raziskave so potekale leta 2009. Odlomek dvodelnega kalupa in keramični nastavek za meh pa dokazujeta, da so tudi na kolišču pod Žalostno goro in Svetim Jožefom delovali kovači. To kolišče je obstajalo okoli 2500 let pr. Kr. (je najmlajše med vsemi raziskanimi) in kot zanimivost, da so v tem času v Egiptu gradili piramide.
Vse dejavnosti koliščarjev, ki so prikazane, so na osnovi raziskav. Prevladovale so koliščarske kolibe pravokotnega tlorisa (3,5 m X 7-8m). Prebivalci so bili kmetovalci, pridelovali so ječmen, pšenico, lan. Ukvarjali so se z živinorejo ( domače govedo-tur, ovce, koze, domači prašič). Bili so lovci (jeleni, srne, divji prašiči, jazbeci, lisice, divje mačke, bobri, vidre, polhi, medvedi, losi, race, čaplje...) Divjačino so lovili predvsem za prehrano. Iz kostnih ostankov so izdelovali orodje, orožje in nakit, iz kožuhov pa krznena oblačila. Svojo prehrano so dopolnjevali z nabiralništvom (lešniki, robide, maline, gozdne jagode, plodovi divje vinske trte, vodni oreški...) Bili so ribiči (krapi, ščuke, ostriži, somi...). Izdelovali so drevake (leseni čolni), najdaljši, ki so ga odkrili je meril skoraj 19 metrov. Bili so lončarji, vrvarji in tkalci (lan), poznavalci bakra in brona. Odlikovali so se tudi kot vrhunski kolarji. To dokazuje odkritje lesenega kolesa z osjo, ki so ga odkrili leta 2002 v Starih gmajnah pri Verdu. Kolo je staro več kot 5100 let in je najstarejša najdba te vrste v Evropi in v svetu (vprežni miniaturni voz).
Od letošnjega leta je kolišče pri Igu na seznamu UNESCOVE svetovne dediščine.
Viri:Anton Velušček; Koliščarji

VSI, KI SMO SE TRUDILI Z JASLICAMI, VAM ŽELIMO BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE.


V decembru 2011
Za morebitni odziv na videno se vam najlepše zahvaljujem (krzic.majda@gmail.com)

Vrni se na “Kultura, trači...”

Kdo je na strani

Po forumu brska: Google [Bot] in 3 gosti