Lekarniške novičke

[Maja]

Ker takele rubrike še nimamo, sem se spomnila, da bi lahko objavljali tudi zanimive novičke/nasvete itd. s področja zdravstva oziroma farmacije. Sicer na srečo pigsovci nismo kakšni masovni porabniki zdravil, ampak vseeno mislim, da se na splošno o tem ve premalo. In če mi bo prišla na pamet kakšna fajn novica, zanimivost ali kaj, kar bi nam utegnilo koristiti (na področju zdravil ali sorodnih tem), bom objavila tukaj. Enako povabljeni vsi, ki o tem karkoli veste, dobrodošla tudi vprašanja in komentarji.

Kogar pa tovrstna tematika ne zanima, lahko pri pregledu foruma to temo mirno izpusti

V želji, da bi pojedli čim manj zdravil, če pa že, da bi jih jedli prav, vas lepo pozdravlja
Maja

[Maja]

Ali antibiotike jemljemo na pravilen način?

Ali ste se že kdaj vprašali, zakaj moram pojesti na primer vse tri škatle antibiotikov, ki mi jih je predpisal zdravnik, če pa se že po drugem dnevu jemanja počutim dobro? Ali se je zdravnik zmotil in mi jih je predpisal preveč?

Slednje sicer ni izključeno, bolj pa je verjetno, da jih je predpisal toliko zato, ker se morajo antibiotiki jemati toliko časa, dokler se ne »uniči« vseh bakterij. Če antibiotik jemljemo manj časa, kot je to predpisano, se lahko zgodi, da nekatere bakterije preživijo. In te preživele bakterije so lahko potem na antibiotik odporne – saj veste: kar ne ubija, krepi.

Kaj to pomeni?
Naslednjič, ko bomo vzeli ta isti antibiotik, nam enostavno ne bo več »prijel«. In ne le to: odporne bakterije se prenašajo s človeka na človeka in to pomeni, da je možno, da ta antibiotik ne bo deloval niti pri drugih ljudeh. Posledično to pomeni, da nam bo zdravnik predpisal drug antibiotik, ki pa ima po možnosti več stranskih učinkov in na katerega se lahko, če ga bomo spet nepravilno jemali, tudi razvije bakterijska odpornost.
In tako naprej…

Skratka, pazljivo in po navodilih pri jemanju antibiotikov.

Pa še to: antibiotiki so zdravila za zdravljenje bakterijskih okužb (jih je več vrst, razlikujejo se po načinu delovanja in po tem, na katere bakterije delujejo). Eni so bolj, drugi pa manj »strupeni«. Za tiste manj strupene je danes v veliki meri že razvita bakterijska odpornost. Na viruse pa antibiotiki nimajo nikakršnega vpliva, zato je pomembno, da jih pri virusnih okužbah ne jemljemo, saj lahko ravno tako povzročijo bakterijsko odpornost pri sicer normalno prisotnih bakterijah.

Lepo bodite,
Maja

[Marko Bitenc]

Še takih postov...

Moje izkušnje ob pogovoru z drugimi starši in kolegi, žal vse prevečkrat pokažejo njihovo nerazumevanje, da za virus pač ni antibiotika in da je treba pač malo počivat ...

dej mi eno tableto, ker je slabo vreme

Marko

[Maja]

Kakšna pa je pravzaprav razlika med bakterijami in virusi?

V grobem lahko rečemo, da so bakterije enocelični organizmi, načelno sposobni živeti tudi brez gostitelja - vsaj nekaj časa (nekatere bakterije tudi več desetletij). Red velikosti bakterij so mikro metri. Gre za posebne vrste celic, ki se nekoliko razlikujejo od naših. Med drugim imajo namreč določene strukture, ki jih živalske celice nimajo. Ravno na targetiranju teh struktur temelji zdravljenje bakterijskih okužb z antibiotiki.

Viruse pa uvrščamo nekam vmes med živi in neživi svet. Brez gostitelja namreč ne preživijo, saj si od njega sposodijo nekatere sisteme, ki jim omogočajo preživetje, pa tudi razmnoževanje. S sabo nosijo le najnujnejše gene. Skratka: racionalizacija… Niso v obliki klasičnih celic, ampak je preprost genski material zapakiran v posebno ovojnico tako, da pod elektronskim mikroskopom izgledajo kot kakšna vesoljska ladja (ampak res!). Iskanje ustreznih zdravil proti virusom je precej težavno – zakaj je tako – o tem naslednjič.
So pa manjši od bakterij (kot zanimivost glede velikosti virusov naj povem, da naj bi na primer virus HIV še vedno prepuščala približno polovica kondomov! Ta podatek je tudi zame skoraj neverjeten in bi ga bilo treba nekako preveriti, čeprav je od precej zanesljivega vira. Je pa take informacije izredno težko dobiti najprej zaradi doktrine, pa tudi od proizvajalcev česa takšnega ne moremo izvedeti. Ampak če je to res, je današnja splošno sprejeta preventiva proti virusu HIV bolj ali manj zgrešena ).

Toliko za zdaj. Sledi: O »pametnih« virusih oziroma zakaj je lov na zdravilo proti virusu HIV praktično »mission impossible«?

Lepo bodite,
Maja

p.s.: Marko, tablete proti slabemu vremenu pa jest ne poznam. Lahko dobiš edino kaj takega, da ti bo potem popolnoma vseeno, kakšno vreme je zunaj!

[Maja]

Zanimivost o virusih torej...
Kot primer enega najbolj "prebrisanih" virusov nekaj besed o virusu HIV.

Sem in tja zasledimo recimo v kakšnem časopisu, da so odkrili zdravilo proti virusu HIV. Potem pa se izkaže, da smo sicer res en korak bližje temu, a zdravila, ki bi virus izkoreninil, danes če ni.

Zakaj?
Razlogov za to je več:

- Ob vstopu virusa v celico, se virus obda s človeškimi membranami, tako da ga človeški imunski sistem težje zazna kot tujek. Konec koncev ga imunski sistem zazna, vendar se virus razmnožuje v zelo velikih količinah.
- Virusov genski material se prepiše v človeški genom. Tako človeški imunski sistem ne prepozna več tujega genskega materiala, ker misli, da je njegov lasten. Zato virusni dedni material ostane v človeškem za vse življenje. Ob podvojitvi celice se tako podvoji tudi DNA virusa. Virus se tako brez težav razmnožuje, za to pa uporablja človeške mehanizme. Nesramno, a prebrisano, ni kaj! Ta lastnost HIV-a je tudi najbolj problematična.
- Pa še ena lastnost, ki pa je značilna za več virusov (na primer tudi za virus gripe): visoka stopnja mutacij oziroma genskih sprememb, ki vodijo v spremenjeno obliko beljakovin. To pomeni, da če bi recimo odkrili zdravilo proti eni virusni molekuli, bi se ta utegnila spremeniti tako, da naše zdravilo ne bi bilo več učinkovito. Zaradi teh genskih sprememb se virus tudi vedno znova izmika imunskemu sistemu.
Za vsako okužbo z virusi (ne le HIV) je potrebna določena koncentracija virusov (tako se na primer ne moremo okužiti le z enim samcatim virusom).

Naslednjič pa nekaj o probiotičnih jogurtih (nekateri se na primer zelo oglašujejo, da naj bi krepili imunski sistem).

Lepo bodite,
Maja

[5er]

Sem danes po radiju slišal, da bodo s prodaje umaknili večina izdelkov, ki delujejo "na osnovi" živega srebra. Baje se živosrebrni termometri prodajajo samo še do petka. Več si ziher lahko preberete kje na netu.

Lp,

5er

[Maja]

Ja, res je. Živo srebro je namreč strupeno. Povzroča okvare ledvic in možganov. Poleg tega je eden od znakov zastrupitve tudi počrnitev dlesni. Zato tudi pazljivo pri ravnanju z razbitimi živosrebrnimi termometri, ki ne sodijo v navadne smeti, ampak med nevarne odpadke.

Kot zanimivost ali pa opozorilo pa naj povem, da je v Ljubljani in okolici (predvsem barjanski del) onesnaženost z živim srebrom kar problem. Po podatkih VOKA-e je koncentracija živega srebra v pitni vodi na tem območju večinoma mejna ali celo nekoliko presežena. Poleg tega predstavlja težavo tudi svinec, ki se v vodi znajde predvsem zaradi stare svinčene vodovodne napeljave, ki še marsikje ni popravljena oziroma zamenjana.

Zato jaz že nekaj časa ne pijem vode iz pipe, ampak jo kupujem. Seveda kupujem tako vodo, ki je ne črpajo na oporečnem območju. Pri nas v službi na primer je voda resno oporečna zaradi zgoraj omenjenih težkih kovin, zato nam odsvetujejo pitje vode iz pipe in imamo (kljub recesiji ) na voljo kupljeno vodo. Ena od sodelavk, ki dela pri nas že 17 let in ki pravi, da je to vse skupaj brezvezna panika, že toliko let pije vodo iz pipe. Ima pa v zadnjem času težave s spominom, opaža pa tudi malo potemnjene dlesni… IVZ ugotavlja, da so zgoraj omenjene težke kovine eden od pomembnih vzrokov za pojavljanje demenc (Alzheimerjeve bolezni itd.), ki se kaže predvsem s pozabljivostjo, izgubo orientacije itd... z veliko večjo pojavnostjo na onesnaženih območjih kot drugje.

Lepo bodite in pazite nase,
Maja

[Marko Bitenc]

kaj sem že hotel napisat, aja da pijem vodo iz pipe

ustekleničena voda me prav mori, ker že sedaj iz tega nastaja pravi biznis, poleg tega, pa se nabira kup plastike, zaradi katerih je posredno v našem okolju voda ves čas malo "toplejša in težja".

glede vode je fin tale link, pa nocem nagovarjat da jim daste denar, (ker organizacije ne poznam). da pa sigurno malo misliti, no poglejte!

http://www.charitywater.org/wwd/index.htm

ce hočete res dati denar za kakšen vodnjak poglejte semkaj:

http://www.zivavoda.org/index.php?optio ... &Itemid=34

Drugače me pa zanima kaj je na teh jogurtih posebj tistih v malih paketih, ampak se sedaj res ne spomnim imena..

Marko

[Maja]

No, ja, tole o živem srebru oz. svincu v vodi, moji sodelavki itd. je bila zgolj prvoaprilska šala. Ljubljanska voda je čisto ok.
Živo srebro pa je tudi 2. aprila strupeno..

Če je kdo zaradi včerajšnje objave nakupil zalogo vode za celo leto, prevzemam odgovornost in se javljam za povračilo stroškov

Fajn se imejte,
Maja

[janko]

bravo Maja
to je bla pa dobra fora, sva s Špelo debatirala kako je to možno itd.
pa kupla sva 12 x 1,5 litrov vode
lp

[Maja]

Vem sicer, da je že malo pozno, pa vendarle...
Glede na to, da se v roku 24 ur začne velikonočna pojedina, na kratko o pirhih:

Če le imate možnost, pirhe barvajte z naravnimi barvili (čebula, zelje, špinača itd.). Predvsem za majhne otroke pirhi, ki so pobarvani z umetnimi barvili, niso priporočljivi. Če boste pa že barvali z umetnimi barvami, pa na ovojnici poglejte, katere aditive vsebujejo. Problematični so predvsem naslednji: E 102, E 104, E 110, E 122, E 124, E 128, E 129. Večinoma gre za neke dušikove spojine. Če pa ste pirhe že pobarvali in to ne s čebulo, pa je fajn, če za otroke obarvane dele beljaka pred uživanjem odrežete.

Lepo bodite pa veliko pirhov
Maja

[Maja]

"Nova" gripa

V zadnjem času je v medijih precej govora in pisanja o prašičji ali "novi" gripi oziroma gripi, ki jo povzroča virus H1N1. Sem videla nekaj grozljivih napovedi in črnih scenarijev. Na eni od zelo branih spletnih strani sem brala celo, kako poskušajo zagotovit prostor za množična grobišča, da bodo morali nekako izdelati dovolj krst, zagotoviti dovolj pogrebcev, mrliških oglednikov...

Kaj naj rečem, katastrofa! Pa ne tale gripa, ampak njena medijska napihnjenost.

Ali se moramo nove gripe bati?
Ne. Pravzaprav ta virus sploh ni tako nov. Prisoten je že nekaj desetletij, je pa res, da se je v zadnjem času nekoliko spremenil, kar pa je za viruse običajno.
Gre za gripo kot gripo, z običajnimi znaki gripe. V primeru epidemije ali celo pandemije se lahko število obolelih res poveča, vendar pričakovana smrtnost ni bistveno drugačna od smrtnosti pri običajni gripi. Bolj podvrženi zapletom pa so kronični, predvsem starejši bolniki.

Kaj narediti, če zbolimo za prašičjo gripo?
Nič posebnega. Počivajte in veliko pijte, tako kot pri običajni gripi. Zaradi možnosti širitve okužbe pa ostanite doma in zdravnika pokličite po telefonu. V hujših primerih se lahko vzame tudi iz medijev znano protivirusno zdravilo, v večini primerov pa to sploh ne bo potrebno. Pri večini bolnikov bo gripa potekala brez zapletov, tako da boste čez kakšen teden že v redu.

Skratka, brez panike!
Scenariji, ki se pojavljajo v medijih, so po moje tajnost, ki je nekako pricurljala v javnost. Pri vsaki grozeči pandemiji morajo države oblikovati program v primeru najhujšega scenarija. Gotovo pa ta program ni za v javnost, ker po nepotrebnem straši, saj ga običajno seveda ni treba izvesti.

Smiseln pa je kakšen preventivni ukrep, ki zajezi širitev okužb, kot na primer razkuževanje rok v šolah, vrtcih in drugih javnih krajih (mislim, da so v Mehiki za en teden prepovedali ljudem, da gredo iz hiš, zato gripe tam ni več, saj se ni mogla širiti). Pretirana pozornost in panika pa sta odveč.

Lep teden vam želim,
Maja

[anka]

Vidiš Maja, ti bi morala biti na trenutnem mojem delovnem mestu...

Vse res, priprave na povečano število obolelih pač morajo biti, če jih ne bo (velikega št. obolelih)-tolk bolš, bodo pa načrti za take primere ostali za kakšno bodoče podobno situacijo. Pa da ne bo pomote. Govorim o načrtih nemotenega funkcioniranja družbe v primeru veliko obolelih-...ne pa o kakšnih množičnih grobiščih...

Sam majnši popravek-obešanje na besede. Tudi razkuževanje rok ni potrebno, da nebo sedaj vse prebivalstvo kupovalo razkužila al pa jih zahtevalo v šolah in na delovnih mesti. Dovolj je le voda in pesek -hec, voda in milo.

Sicer pa-na zdravje , anka

[Maja]

Zlorabljeno zaupanje

Ko clovek zboli (recimo za kasno virozo, ki ne potrebuje zdravniske obravnave), zaide tudi v lekarno, kjer si zeli od tamkajsnjega farmacevta dobiti strokovno in neodvisno informacijo za svojo nadlogo in obicajno tudi ustrezen izdelek. Pod krinko strokovnosti in objektivnosti pa se zal lahko skriva le zelja po dobicku. Pa ne s strani farmacevta, pac pa s strani njegovega delodajalca. To se v zadnjem casu se na posebej krut nacin dogaja v javnem zavodu Lekarna Ljubljana, ki je v lasti MOL.

Zaposleni so namrec pod pritiskom delodajalca, torej Lekarne Ljubljana, da morajo prodati doloceno kolicino dolocenih zdravil. Ce ne, sledi... Sploh to velja za njihove galenske izdelke, ki naj bi jih delali v galenskem laboratoriju v LJ. Zal pa nekatera zdravila le prepakirajo po uvozu iz tujine. Poleg tega za galenske izdelke veljajo drugacna merila kot za zdravila drugih proizvajalcev-industrije. Za slednje so ta pravila strozja. Po nekaterih podatkih, naj bi morali farmacevti v Lekarni Ljubljana kot prvo izbiro ponujati izdelke Galenskega laboratorija Ljubljana.

Nenazadnje je farmacevt v lekarni tudi zato, da pove, ce zdravilo sploh potrebujemo. Ce ga po njegovi oceni ne potrebujemo, bi bila njegova dolznost, da ga ne izda. Zgoraj opisani pritiski pa iz strokovnjaka za zdravila naredijo navadnega prodajalca oziroma se huje-marioneto, ki je prisiljena zlorabljati bolnike. Bolniki pa niso na koncu nic drugega kot hodece vrece denarja, ki nekomu prinasajo dobicek. Zalostno in krivicno do nic hudega slutecih bolnikov in pa seveda tudi do lekarniskih farmacevtov!

Kaj lahko naredimo?

Ena moznost je nakup zdravil v zasebnih lekarnah v LJ, ki pa jim zal odvzemajo koncesije, saj si zeli Lekarna Ljubljana pridobiti monopol. Paradoks vsega namec je, da koncesije za delovanje lekarn podeljuje MOL, ki je tudi lastnik javenega zavoda Lekarna Ljubljana.

Druga moznost je recimo ta, da si pridobimo informacije se od kaksnega bolj neodvisnega vira.

Lahko pa kupujemo zdravila kje izven LJ v lekarni, ki ne sodi v javni zavod, ceprav se bo Lekarna Ljubljana morda sirila tudi izven MOL.

Ce pa ze zaidemo v eno izmed lekarn, ki sodijo pod Lekarno Ljubljana, se ne dajmo prepricati potegavscini z jabolki (verjetno poznate akcijo, ki jo izvajajo lekarne - zbiranje tock oz. tako imenovanih jabolk ob nakupu zdravil in drugih izdelkov), saj taksne akcije pripomorejo k temu, da je zadeva taksna, kot je.

Na to temo je bil v Reporterju 7. 12. 2009 tudi clanek z naslovom Jakliceva gnila jabolka.

Lepo se imejte in cim manj zdravil pojejte

Maja