Just married

[IceIsNice]

Midva sva se porocila Bilo je nepozabno
Pa saj bodo se ostali prisotni kaj povedali ...
JUHEJ
Mrs. & Mr. Zelko

[Mirjam]

Draga mladoporočenca,
naj Božji blagoslov spremlja vajin zakon!

Nekaj mojih misli
Poročna sveča sveča ni navadna sveča, ni zgolj spominek ali le zanimiv okras na katerem se nabira prah, ki ga je potrebno od časa do časa obrisati. Prižge se lahko ob obletnicah poroke, ob rojstvu otrok, kadar se zakonca želita za kaj Bogu še posebno zahvaliti ali kadar je v zakonu težko, morda še sama dodata svojo misel kdaj svečo še lahko prižgeta.
Poročna sveča je posebna sveča!

O njej je Phil Bosmans razmišljal tako:


Poročna sveča

Soj moje luči naj spremlja vajin zakon.
Bolj kot darilo, sem nema priča
v hiši vajine ljubezni.

Ni treba, da bi gorela kadar sije sonce.
Toda ko se bo stemnilo,
ko se bo bližal vihar, takrat me prižgi.

Ko bo izbruhnil prvi prepir,
ko te bosta na tihem mučili
potrtost in skrb, me prižgi.

Ko bo treba storiti prvi korak,
pa ne boš vedel kako, ko se boš hotel pogovoriti,
pa ne boš našel besed, ko boš hotel objeti,
pa bodo tvoje roke kat ohromljene,
tedaj me prižgi.

Moja luč v hiši je znamenje, svetlo in jasno.
Moja govorica je preprosta, drugi jo bo takoj razumel.
Vajina poročna sveča sem. Oba vaju imam rada.

Pustita me, naj gorim, kadarkoli in kolikor bo potrebno,
dokler me ne bosta oba skupaj z licem ob licu,
lahko upihnila. Tedaj bom hvaležno rekla:
Pa spet kdaj drugič!


Mir in vse dobro!
Mirjam, Janez, Jožef

[marek]

Če so se vremensko občutljivi ljudje v nekaj zadnjih tednih počutili odlično, so se verjetno tekom prejšnjega tedna počasi dan za dnem počutili vse slabše. Vsak dan znova so oblaki nalili nekaj dežja, vsak dan z večjo močjo in tudi za vikend si ni bilo obetati kakšnih izletov v naravo. Pa kaj se hoče, ko se je v Pigsu ustvarilo ugodno klimo za najnenavadnejše ideje – poroka na Veliki planini. Vabilo na poroko dveh prijateljev nas je nekaj spravilo na pravo zimsko snežno turo.
Nekje nad Črnivcem se nas je skoraj ducat drsalo po zaledeneli cesti, ki je terjala tudi kakšen padec. Nekateri z derezami na nogah in drugi brez njih smo pri smerokazu za Veliko planino le izvohali neko uhojeno stezico, ki je ponujala tu manj in tam bolj strme klance. Pa smo tudi s temi uspešno opravili, a se na koncu slednjih znašli pred novimi izzivi. Sredi belega prostranstva. Megla, megla in le nekaj metrov pred sabo. Megla nam je oteževala orientacijo, a smo kljub temu našli sledi ratraka, katerim naj bi sledili vse do mesta zločina: kapelice Sv. Marije Snežne.
Veter je bil vse močnejši, mi pa vse bolj kljubovalni. »Take poti do poročnega obreda pa še ne!« Pravzaprav ni v takem vremenu po Veliki planini od nas hodil še nihče in čutiti je bilo nekoliko nemira tudi med najizkušenejšimi. Morda pri njih celo nekoliko bolj, kot pri večini, ki je prvim sledila. Megla, megla in le nekaj metrov pred sabo. Šegavost in dobro voljo smo ohranjali predvsem z našo številčnostjo. Čez čas smo po naključju naleteli še na nekaj svatov, ki so se že vračali v dolino, češ da v takem ni za pohajati tod okoli. Ker pa je naša družba predstavljala glavnino pevskega zbora, se ni bilo kar tako za vdati. Pa tudi brez najožjih sorodnikov bi bil obred nekoliko pust, zato - gremo dalje! Megla, megla in le nekaj metrov pred sabo.
Dosežemo cilj. Kapelica Sv. Marije Snežne - zaprta. Zaprta? Prišli smo četrt ure pred poročnim obredom, a kapelica kljub temu sameva. Sumimo, da je prišlo do spremembe in se bi poroka zaradi slabega vremena lahko odvila nekje drugje. Kaj naj storimo? – Najbolje, da pojemo slastne in z marmelado polnjene buhteljne, pa bomo verjetno potem za odtenek lažje razmišljali. Dočakamo še dva prijatelja, ki sta si zastavila nekoliko počasnejši tempo. Takoj tudi onadva sežeta po buhteljnih.
In zdaj? Naj čakamo na boljše vreme? Soglašamo, da to ni najboljša možnost. Nevesta je po telefonu omenila tudi možnost, da bi bila maša na Zelenem robu, v gorski koči. To sicer ni potrjeno, a je dovolj, da se odpravimo dalje. Zelenemu robu in novim dogodivščinam naproti. Megla, megla in le nekaj metrov pred sabo. Veter brije kakor bi bril norce iz nas in hotel kaj dokazati. »Take poti do poročnega obreda pa še ne!« Srečamo osamelca v človeški podobi, ki trdi, da je poslan po nas, da nas popelje do koče na Zelenem robu. Kakor 'Mojzes' nas vodi skozi vetrovna bela prostranstva, mimo mrazišča, preko novih klancev vse do obljubljenega Zelenega roba.
V močnem vetru nas kar pred kočo pričakata ženin in nevesta – glavna akterja izleta. Razveselita se nas, da smo srečno prispeli in nas povabita v obljubljeno deželo - zavetje zakurjene gorske koče. Tam je že vse polno ljudi, ki so zimsko preizkušnjo zaobšli s pomočjo gondole in ratraka. Interjer gorske koče izdaja, da se bo tukaj vršilo nekaj neobičajnega. V stranski sobici namreč interjer diši po nekoliko sakralni zasnovi, sredi nje pa stoji v belo oblečen mlad duhovnik.
Spije se kak čaj, napne se strune in že smo v dogajanju. Sredi belih prostranstev, ki so oblečena v gosto meglo, se v zavetju tople koče vrši nekaj najsvetejšega – sveta maša, kjer se dve telesi združuje v eno. Kot pri čarovnijah, kaj? Kot postajajo naši udje od nekajurnega mraza vse bolj ogreti, tako tudi dva človeka, vsak iz svojega sveta, postajata vedno bolj eno. Besedi, pesmi, molitvi in prisegi sledi dolgo želeni poljub. Jasna je postala Franci in Franci Jasna. »V sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da se bova ljubila in spoštovala vse dni svojega življenja.« Nastala je nova naveza, ki bo skupaj plezala in osvajala mnoge vzpone in vrhove. Vmes bo tudi kakšen padec, a ti služijo tudi temu, da se vrhove le še bolj ceni in doživi. Sledijo čestitke za življenje!
Nato pa kosilo, metanje šopka in že se zaženejo motorji ratraka. Večino svatov bodo odpeljali do gondole. Če le veter ne bo premočan, bo ta svate popeljala v dolino še danes, sicer pa jutri. Mi pa se po sledeh, ki smo jih prej uhodili, zopet podamo v meglo, meglo in le nekaj metrov pred sabo. Zgodba je podobna, le da je navzdol vseeno povsem drugačna kot navzgor. Sedaj smo namreč priče – novi navezi in zavezi. Sicer za marsikoga na nekoliko neobičajnem kraju, a v objemu gora, kot sta si to Jasna in Franci že od nekdaj želela. Draga prijatelja, lepo je bilo biti z vama na takem izletu, ki pa še vedno traja …
Pa srečno!
Marko

[janez_kramaric]

Pa še nekaj obljubljenih slik

[IceIsNice]

Na facebook sem dala se nekaj fotk, k tuki nekak ne znam...fizik pac
cheers
jz (moja nova kratica imena in priimka pac hehe sm sele zdej porajtala)

[janez_kramaric]

Gospa JZ povejte ali smem dat še kakšno fotko gor al bo ta dovolj??

Al sta na vseh tko cute

[IceIsNice]

janez lahko das se kaksno samo jih prosim pomanjsaj, da se lazje vidi in da ne more lih vsak uokviriti mojih mazolov hehehe
lp
jz

[IceIsNice]

[IceIsNice]

[IceIsNice]

ok eno pa po eno ze gre... ce bi tale fizik ugotovu se kako se jih vec skupi gor da bi blo pa sloh super....

[Marko Bitenc]

Bog vaju živi!

Pravjo, da dež (ali pa sneg , kaj pa megla?!) na poročni dan obljubljata denar in otroke ...

Kakorkoli, za zgoraj omenjeno se ne da garantirati, zagotovo pa vama ne bo šlo slabo, če se držita poročne obljube.

Srečno!

Marko + 3M